Franja

žalost ženski spol (-i …)

1. die Trauer, die Traurigkeit, das Leid; (skrbi) der Kummer
veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
žalost in skrbi Kummer und Sorge
hiša žalosti das Sterbehaus, Trauerhaus
kupček žalosti človek: der Trauerkloß
od žalosti vor Gram, aus Kummer
gube od žalosti Kummerfalten množina
utapljati žalost v alkoholu seinen Kummer im Alkohol ertränken
predajati se žalosti sich dem Gram hingeben
zrediti se od žalosti Kummerspeck ansetzen

2.
na žalost leider, bedauerlicherweise
na mojo žalost zu meinem Leidwesen, zu meinem Bedauern

3.
religija Marija sedem žalosti Maria Sieben Schmerzen

žálost sadness; sorrow; mournfulness; depression; gloom; melancholy; distress; affliction; grief

veselje se spremeni v žálost joy turns to grief
v dvoje se žálost laže prenaša (arhaično) two in distress make sorrow less
na mojo žálost to my sorrow
na njegovo veliko žálost to his regret (ali annoyance, vexation)
biti v globoki žálosti to be in deep mourning

žálost tristesse ženski spol , affliction ženski spol , (za umrlim) deuil moški spol

na žalost malheureusement
na mojo veliko žalost à mon grand regret
hiša žalost i maison ženski spol mortuaire (ali de deuil)
biti v globoki žalosti s'aftliger profondément, être plongé dans une grande affliction (ali za umrlim dans un deuil profond)

žálost (-i) f

1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale

3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol

žálost -i ž
1. žalost, tuga: bridka žalost
gorka žalost; črna, globoka žalost; žalost me obhaja
žalost me obuzima; te -i mi ne boš storil
ovako me nećeš rastužiti; hiša -i
kuća žalosti; umreti od -i
umrijeti (-re-) od žalosti, od tuge
2. korota, žalost za pokojnikom
3. na žalost to ni tako na moju žalost stvar nije ovako

žálost tristeza f ; aflicción f ; (za umrlim) luto m , duelo m

hiša žalosti casa f mortuoria
na žalost desfortunadamente, desgraciadamente, por desgracia
na (veliko) njegovo žalost a su pesar; muy a (ali con gran) pesar suyo
biti v (globoki) žalosti (zaradi) afligirse (con, de, por)

žálost -i ž., жаль жа́лю ч., журба́ -и́ ж., скорбо́та -и ж., сму́ток -тку ч., сум -у ч., печа́ль -і ж.

žálost -i ž
1. tristeţe, îndurerare, mâhnire; jale
2. regret

bridkóst ž
1. gorčina: z -jo v srcu
2. tuga, žalost, čemer: bridkost me je prevzela

gorjé -a s dat. i lok. gorju, instr. gorjem i gorjem, nom. i akuz. mn. gorja, gen. mn. gorij, dat. mn. gorjem, lok. mn. gorjeh, instr. mn. gorji, nom. i akuz. dv. gorji, dat. i instr. dv. gorjema
1. jad, patnja, zlo, nesreća, žalost: pogumno prenašati svoje gorje
hrabro podnositi svoje jade; potožiti komu svoje gorje
izjadati se komu
2. u službi interj. jao, teško, kuku, lele: gorje tebi!; gorje ti, če ne boš molčal

jád m
1. jad, žalost, briga, patnja
2. zastar. gnjev, gnev

tóga ž tuga, žalost: materinska toga

žalôba ž tuga, žalost, sjeta, seta

prežàl (au) pril. na veliku žalost: vsaka borba zahteva žal, prežal, veliko žrtev

žál (au̯) interj. žao, na žalost, žalibože: žal ni tako; žal da sem bolan; zadeva je žal čisto res
stvar je, na žalost, i suviše istinita

žálibog interj. zastar. na žalost, žalibože: žalibog o tem ne bomo govorili

alkohol [ó] moški spol (-a …) der Alkohol (v krvi Blutalkohol, metilni Methylalkohol, zastrupitev z alkoholom die Alkoholvergiftung)
ki vsebuje alkohol (alkoholen) alkoholhaltig
stopnja/vsebnost alkohola der Alkoholgehalt
ki vsebuje veliko alkohola alkoholreich
ki vsebuje malo alkohola alkoholarm
dokaz prisotnosti alkohola der Alkoholnachweis
ostanek alkohola der Restalkohol
pod vplivom alkohola unter [Alkoholeinfluß] Alkoholeinfluss
uživanje alkohola der [Alkoholgenuß] Alkoholgenuss
po zaužitju alkohola nach [Alkoholgenuß] Alkoholgenuss
prekomerno uživanje alkohola der [Alkoholmißbrauch] Alkoholmissbrauch
zastrupitev z alkoholom die Alkoholvergiftung
količina alkohola v krvi der Alkoholspiegel
dopustna količina alkohola v krvi die Promillegrenze
analiza krvi na alkohol die Alkoholblutprobe
voznik s preveliko količino alkohola v krvi der Promillesünder
nesti veliko alkohola trinkfest sein
kemija topen v alkoholu alkohollöslich
figurativno utapljati (žalost) v alkoholu seinen (Kummer) im Alkohol ertränken

čútiti (-im)

A) imperf. ➞ začutiti

1. (zaznavati s čutili) sentire:
čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

4. (imeti čustva, občutke) sentire:
čutiti žalost sentire, provare dolore
čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

1. sentirsi:
ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare

delíti (-ím) imperf. ➞ razdeliti

1. dividere, ripartire:
deliti na tri dele dividere in tre parti
deliti dobiček dividere, ripartire il guadagno

2. distribuire, dare:
deliti darove fare regali
deliti zaušnice dare, somministrare ceffoni
deliti miloščino fare la carità, l'elemosina
iron. deliti nauke somministrare ammaestramenti
pejor. deliti vodilne funkcije lottizzare
deliti propagandne letake volantinare

3. (imeti kaj skupaj s kom) dividere, spartire, avere in comune:
deliti s kom veselje, žalost dividere con qcn. la gioia, il dolore

4. (biti vmes) dividere, separare:
Alpe delijo Italijo od evropske celine le Alpi separano l'Italia dal continente europeo

5. mat. dividere:
deliti 20 s 5 dividere 20 per 5
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne deliti koga mnenje non condividere l'opinione di qcn.
pren. deli in vladaj! divide et impera!

delíti dividir; repartir; partir; distribuir

deli in vladaj! divide y vencerás
deliti s kom kruh, bolečino compartir el pan, el dolor con alg
deliti s kom veselje in žalost compartir las alegrías y las penas
deliti mnenje z drugim compartir la opinión de otro