Franja

Zadetki iskanja

  • žrtvenik moški spol (-a …) die Opferstätte (žgalni Brandopferstätte), der Opferaltar, Altar (žgalni Brandaltar)
  • žȑtvenīk m, žr̂tvenīk m, žrtvènīk -íka m žrtvenik
  • žrtveník autel moški spol du sacrifice
  • žrtveník (-a) m rel. ara; altare
  • žrtveník m žrtvenik: položiti dar na žrtvenik
  • žrtveník altar m del sacrificio
  • altare m oltar, žrtvenik:
    altare maggiore glavni oltar
    il sacrificio dell'altare maša
    condurre all'altare peljati pred oltar, poročiti se (z)
    levare sugli altari, innalzare all'onore degli altari razglasiti za blaženega, za svetnika; pren. poveličati
  • altāria -ium, n predklas. in klas. le v pl. (zato tudi vezano le z ločilnimi števniki), pozneje tudi v sg. v oblikah altāre -is, n: Ap., Eccl., slovničarji, altar -āris, n: Eccl., abl. altārī: Petr., acc. tudi altārem: It., altārium -iī, n: Eccl.

    1. nastavek na darilni mizi (āra) za sežiganje žrtev, darilno ognjišče: altaria sunt, in quibus igni adoletur P. F., structae diris altaribus arae Lucan., aris altaria imponere Ps.-Q.

    2. (veliki, žgalni) žrtvenik s takim nastavkom: Sen. tr., Plin., Stat., multo sanguine maesti conspergunt aras adolentque altaria donis Lucr., castis adolet dum altaria donis V., neque impositis ardent altaria fibris V., en quattuor aras: ecce duas tibi, Daphni, duas altaria Phoebo V., inter aras et altaria Plin. iun.; kot pravi pl. tant. le o enem žrtveniku: ab altaribus... fugatus Ci., fama est... Hannibalem... altaribus admotum... iure iurando adactum... L., altaria et aram complexa T., infuso super altaria mero Suet., sumptis in manus altaribus Iust.
  • ara1 f

    1. žrtvenik

    2. knjižno oltar; tempelj
  • āra -ae, f (st.lat., osk. in umbr. āsā) vsako dvignjeno mesto iz zemlje, kamenja, ruše idr.

    1. grmada: ara sepulcri V., Sil., ara sepulcralis O.

    2. kamnit spomenik: ad memoriam aeternitatis (exstructa) ara virtutis Ci., erigere duodecim aras ex quadrato saxo Cu., ara Lunensis Suet. iz lunskega marmorja.

    3. pl. arae skalovje, kleči, poseb. kot nom. propr. Ārae Skalovine, Kleči okrog egimurskega (Aegimūrus) otoka: Varr. ap. Serv., Plin., saxa vocant Itali Aras V.

    4. daritveno ognjišče, žrtvenik, nizek žrtvenik iz zemlje, kamenja, ruše, ne le v svetiščih, v taborih in na javnih krajih, ampak tudi v zasebnih hišah: Iovis ara Pl., vidi Iovis aram sanguine turparei (= turpari) Enn., ara penatium Ci., ara maxima V., O. = ara ma-gna T. Herkulov žrtvenik na Volovskem trgu (forum boarium) v Rimu, aram condere L., aras ponere V., aram dedicare Ci., aram consecrare deo Ci., simulacra arasque consecrare N., si aram tenens iuraret Ci. = med prisego so se držali žrtvenika, od tod aram tangere V. priseči (prisegati); pl. nam. sg.: filia victima aris admota L., ibat ad antiquas Hecates Perseïdos aras O., talibus orantem dictis arasque tenentem audiit omnipotens V. Pogosta je zveza arae et (ac, atque) foci, arae focique darovališča po svetiščih in hišah, državna in domača svetišča, domovina in dom, država in rodbina: in aris et focis Ci., quos tu et aras et focos relinquere coëgisti Ci., ego pulsus aris, focis, dis penatibus Ci., de aris ac focis decernere Ci., contra aras et focos arma ferre, bellum gerere Ci., aris atque focis bellum parare S., pro aris atque focis certare S., pro aris focisque dimicare L.; tudi samo: relictis aris suis trans maria sequi colonos Sen. ph.; met. pribežališče, zavetišče, zavetje (iskaje varstva so sedali na žrtvenike): tamquam in aram confugitis ad deum Ci., hic portus, haec arx, haec ara sociorum Ci., caput urbis, templum sanctitatis, aram sociorum inflammare Ci., ara tribunatūs Ci., confugere ad aram legum Ci., dextrae firma sit ara meae O., tu citius venias portus et ara tuis O.; pren. Āra Žrtvenik, ozvezdje na južnem nebu: Hyg., Nepae cernes propter fulgentis acumen Aram Ci. poet., pressa Ara O. nizko stoječi žrtvenik. — Kot nom.propr.
    a) Ara Ubiōrum Žrtvenik v Ubijcih, postavljen Avgustu na čast, pozneje mesto (zdaj Bad Godesberg pri Bonnu): T.
    b) Philaenōn Arae (Φιλαίνων βωμοί) Žrtvenika bratov Filenov (gl. Philaenī), pristaniško mesto ob kartaginsko-kirenski meji: S.; tudi Philaenorum arae: Mel., Plin.
  • autel [otɛl] masculin oltar; histoire žrtvenik; figuré Cerkev, vera

    maître-autel masculin glavni oltar
    sacrifier sur l'autel de la patrie žrtvovati na oltar domovine
    le trône et l'autel monarhija in Cerkev
  • darílnik m žrtvenik, oltar
  • dōnārius 3 (dōnum) v darilo bogovom posvečen: lanx Petr. Od tod subst.

    1. dōnārium -iī, n posvečeni, zaobljubljeni dar: Aur., Arn. (pri L. XLII, 28, 9 pišejo nekateri dona).

    2. (kraj, kjer se darujejo taki darovi) žrtvenik, svetišče: si tua contigimus manibus donaria puris O., ductos alta ad donaria currus V.

    3. svetiščna zakladnica: Lucan., Ap.
  • offertōrium -iī, n (offerre) darovališče, žrtvovališče, žrtvenik, oltar: offertorium tali ex causa sumpsit vocabulum. Fertum enim dicitur oblatio, quae altari offertur et sacrificatur a pontificibus, a quo offertorium nominatur, quasi propter fertum Isid.
  • Opferaltar, der, žrtvenik
  • Opferstätte, die, žrtvenik
  • shrine [šráin]

    1. samostalnik
    skrinja; skrinjica z relikvijami, relikviarij; svetnikov grob; kapelica, svetišče, oltar, žrtvenik; grob junaka ali znamenite osebnosti
    figurativno svetinja

    2. prehodni glagol
    poetično dati v relikviarij; čuvati, varovati kot svetinjo
  • жертвенник m žrtvenik
  • caespes, slabše cēspes, -itis, m

    1. izrezan in odstranjen kos ruše, drn, trat(nic)a: Lucan., Plin. iun., Sil., Stat. idr., ad aggerem caespites comportare C., ara gramineo de caespite fiat O., primum exstruendo tumulo caespitem Caesar posuit T.

    2. met.
    a) ruša, drnje, trata: Tib., Petr., Stat., hastam de caespite vellit V., de caespite virgo se levat O., c. gramineus V., O., sedere in caespite nudo Suet., summa caespitum Plin.
    b) žrtvenik iz ruše: Iuv., T., Ap., positus carbo in caespite vivo H.
    c) koča iz ruše: fortuitum spernere caespitem H.
    č) hort. šop laskov na korenini, šopasta korenina: V. (Georg. IV, 273), Plin.
    d) ruši podoben izrastek na trti: Plin.
  • foculus -ī, m (demin. focus)

    1. majhno (prenosno) ognjišče: Pl., Ap., arrepto carbone … e foculo Plin.; meton. ogenj (na ognjišču): bucca foculum excitat Iuv.

    2. majhna žerjavnica, majhna medenica za ogenj: Ca., Amm.

    3. darilna ponev, žrtveno ognjišče, majhen (žgalni) žrtvenik: Varr., Sen. ph., Fr., Tert., foculo posito Ci., dextram accenso ad sacrificium foculo inicit L.