Franja

žit|o srednji spol (-a …) rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo das Getreide (jaro Sommergetreide, krmno Futtergetreide, poležano Lagergetreide, semensko Saatgetreide); die Kornfrucht, das Korn
krušno žito das Brotgetreide, die Brotfrucht
ozimno žito das Wintergetreide, der Winterweizen, die Winterung
divje žito (orjaška bilnica) der Riesen-Schwingel
… žita Getreide-, Korn-
(cena der Getreidepreis, izvoznica die Getreideausfuhrland, pridelovanje der Kornbau, der Kornanbau, Getreideanbau, vrsta die Getreidesorte, die Getreideart)
izdelek iz žita das Getreideprodukt
… za žito Getreide-, Korn-
(bunker der Korntank, silos der Getreidespeicher, das Getreidesilo, mlin die Getreidemühle)
trgovina z žitom der Getreidehandel

žȉto s, mn. žìta, rod. žítā
1. žito: jaro, ozimo žito; strno žito
2. kuhana pšenica, ki jo jedo na sedmini ali slavi
3. proso
4. raditi nešto ispod -a delati kaj zahrbtno, na skrivnem

žíto cereals pl; corn; ZDA grain

žíto dobro obeta the crop looks promising

žíto céréales ženski spol množine , blé moški spol , grain(s) moški spol, (množina)

jaro žito blés de mars
krušno žito céréales panifiables
semensko žito blé de semence
trgovec z žitom marchand moški spol (ali négociant moški spol) en céréales
trgovina z žitom commerce moški spol des céréales (ali des grains)
uvoz (izvoz) žita importation ženski spol (exportation ženski spol) des céréales

žíto (-a) n agr. cereale; ekst. grano, frumento:
žito zori il grano matura
mlatiti, žeti žito trebbiare, mietere il grano
mleti, vejati žito macinare, ventilare, spulare il grano
jaro, ozimno žito frumento estivo, invernale
krmno, semensko žito biada, grano da semina
žita (žitarice) cereali
agr. prebiralnik za žito crivello per cereali
trgovina z žitom commercio dei cereali

žíto s
1. žito: krušno žito; bela -a; ozimno žito
ozimno žito; jaro žito
jaro žito; žito plenja, žito gre v klasje
žito klasa
2. dijal. raž

žíto trigo m ; cereales m pl , granos m pl ; frumento m

izvoz (uvoz) žita exportación f (importación f) de cereales (ali de grano)
trgovec z žitom tratante m en granos, negociante m de trigos
trgovina z žitom comercio m de trigos
semensko žito simientes f pl, semillas f pl, granos m pl

žíto -a s., збі́жжя -я с.

žíto -a s cereale, graminee, grâne

жито n žito (tudi: ječmen)

жи́то -а с., ŕž -í ž.

semensko žito srednji spol das Saatgetreide

annōna -ae, f (annus)

1. letošnji (letni, sedanji) pridelek žita in drugih pridelkov, letina, kolikor je od nje odvisna tržna cena: a. vini, musti, lactis Col.

2. met. žito, sploh živila kot tržno blago, posebno žito, ki so ga na državne stroške kopičili v skladiščih in ga ob draginji oddajali revnim državljanom poceni ali čisto zastonj, žitarstvo: a. cara Ca., Ter., si a. carior fuerit Ci. ko bi prišla draginja, annona pretium nisi in calamitate fructuum non habet Ci., annonae pretium, annonae vilitas Ci., annonae caritas Auct. b. Afr., Plin., difficultas annonae Ci. ali difficultates annonae Suet., provincia annonae fecunda T., annonam praestare Ci., annonae praeesse Ci., praeficere aliquem annonae, praefectus annonae T., cura annonae, annona urbica Suet.; voj. za cesarjev = cibus castrensis zaloga živeža za taboreče vojake: Plin. iun., Veg. idr., tudi obrok = posameznemu vojaku odmerjeni del živeža: Lamp.; met.: tuas... auferri iubebo... annonas Amm. tvoje dohodke.

3. letna cena žita in drugih pridelkov, žitna cena, tržna cena: remissior eius aestimatio fuit quam annona Ci., ex annona salaria vectigal novum statuerunt L. iz letne cene soli, a. vini Iuv., macelli Suet., a. vetus L., media Plin., varia Sen. ph., gravior Suet., annonae varietas ali varietates Ci., L. menjava cene, annonae gravitas T., annona crevit C. cena je poskočila, a. convalescit Suet. cena raste, a. laxat L. cena pada, annonam laxare L. ceno znižati, naspr. annonam excandefacere, incendere Varr. ali flagellare Plin.; pren. cena, vrednost: qui probi homines essent, esset his annona vilior Pl., vilis amicorum annona H. poceni si pridobiš prijatelje.

4. visoka žitna ali tržna cena, draginja, pomanjkanje žita, sila: hāc annonā Pl., Sicilia annonae solacium Ci. ali Campanus ager et Leontinus annonae perfugia Ci. ali (Sicilia) fidissimum annonae subsidium L. ob draginji, compressa a., annonā premente L., annonam queri L., annonam levare Ci., L., gravis annona urebat populum Vell., acri annona fatigari T.

arista -ae, f

1. bodica, poseb. žitna res(in)a, osina: Varr., V., O. idr., munitor (frux) vallo aristarum Ci.

2. met.
a) klas, lat: mollis, pinguis V., gravidae aristae V., O., maturis albescit messis aristis V.; tudi o nardinem sadu: Plin., Stat., nardi aristae O.
b) v pl. klasnat sadež, vrste žita, žito: si... solis instabis aristis V. če boš le žita sejal.
c) (pesn.) žetev (= čas žetve): Cl.

3. pesn. pren.
a) resasti, ščetinasti lasje: cum excussit membris timor albus aristas Pers.
b) ribja kost, koščica: Aus.
c) aristae zeli(šča) nasploh: Val. Fl.

arvus 3 (arāre) oren, oboran, preoran: ager Pl., Varr., Isid., agri arvi et pascui definiebantur Ci. Od tod subst.

1. arvum -ī, n
a) or(a)nica, (obdelano) polje, setvišče: Varr., Lucr., Q. idr., pingue V., H., fetum, fertile, sterile O., prata et arva et pecudum greges diliguntur Ci., repleta arva cultoribus S. fr., convecto ex... fertilibus Etruriae arvis commeatu L., subigere arva V., arvum colere Ap.; met. žetev, žito, letina: Numidae pabulo pecoris magis quam arvo student S., inducere messorem flavis arvis V., ne perconteris, fundus meus... arvo pascat herum an bacis opulentet olivae H.
b) pesn. sinekdoha trata, livada, poljana, krajina: Lucr., qua tumidus rigat arva Nilus H., laeta arva tenemus V., Circaea reliquerat arva O., Peneia arva O., aspicis, en, praesens, quali iaceamus in arvo O.; occ. pašnik: boaria arva Pr.
c) pesn. pren. α) obala, breg: iamque arva tenebant V. so že dospeli do obale. β) arva Neptunia V. Neptunove poljane = morje. γ) žensko spolovilo, sramnica: genitale arvum V., muliebria arva conserere Lucr.

2. arva -ae, f orno polje, njiva, setvišče: arvas obterere Naev. ap. Non., arvas calvi Pac. ap. Non.

blé [ble] masculin žito; pšenica; žitno polje; populaire denar

blé en herbe zeleno žito
blé noir, blé sarrasin ajda
blé de Turquie, d'Espagne, d'Inde turščica, koruza
petits blés ječmen in oves
blé égrugé zdrob
blé de semence semensko žito
commerce masculin du blé trgovina z žitom
halle féminin aux blés žitna tržnica
récolte féminin du blé žitna žetev
semailles féminin pluriel du blé žitna setev
battre, moudre, semer, vanner le blé mlatiti, mleti, sejati, vejati žito
manger son blé en herbe (figuré) vnaprej svoj denar, svoje dohodke potrošiti
être pris comme dans un blé biti v pasti, v zanki

cereálă -e f žito, žitarica

céréale [sereal] féminin žito; pluriel žita, žitarice

céréales panifiables krušna žita
céréales secondaires krmilna žita
plante féminin céréale žitna rastlina

cereals [síəriəlz] samostalnik
množina žito, žitarice
ameriško razne jedi iz žitaric

Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.