Franja

žej|a¹ ženski spol (-e …) der Durst; das Durstgefühl, die Durstigkeit; strašanska: Höllendurst
pijača za žejo der Durstlöscher
potešiti žejo den Durst löschen
povzročati žejo Durst machen
trpeti žejo Durst leiden
umreti od žeje verdursten

žej|a² ženski spol (-e …) figurativno po čem: der -durst (po znanju Wissensdurst, po dejanjih Tatendurst, po maščevanju Rachedurst, po krvi Blutdurst, po svobodi Freiheitsdurst), der -hunger (po zemlji Landhunger, po oblasti Machthunger, po pustolovščinah Abenteuerhunger), der Hunger nach (einer Sache)

žéja thirst

žéja (pohlep) po denarju thirst for money
ugasniti si žéjo to quench one's thirst
umirati od žéje to be parched with thirst
umreti od žéje to die of thirst
trpeti žéjo to suffer from thirst
žéja po znanju thirst for knowledge

žéja soif ženski spol

pekoča žeja soif ardente
delati, povzročati žejo donner soif
pogasiti si žejo apaiser (ali étancher) sa soif, se désaltérer
umirati od žeje mourir de soif

žéja (-e) f

1. sete:
občutiti žejo provare, aver sete
potešiti, potolažiti, pregnati žejo calmare la sete, dissetarsi
umirati od žeje morire di sete

2. pren. sete, brama:
žeja po maščevanju sete di vendetta

žéja ž žeđ, žeđa: umrl bom od -e
pogiboh od žeđi; slana jed dela -o
slano jelo pravi žed; pekoča, huda žeja
žestoka žeđ; pogasiti -o
ugasiti žeđ; žeja za zlatom, po zlatu
žeđ, žudnja za zlatom

žéja sed f (tudi fig, po de)

žgoča žeja sed f ardiente
delati, povzročati žejo dar sed, excitar la sed
pogasiti si žejo apagar (ali matar) la sed
umirati od žeje arder, morirse de sed
umreti od žeje morir de sed

žéja -e ž sete

žêja -e ž., жага́ -и́ ч., спра́га -и ж.

naftna žeja frazem
(poraba goriva pri avtomobilu) ▸ üzemanyagszomj, fogyasztás
Naftna žeja se pri obteženem vozilu in pri srednje zahtevnem obremenjevanju giblje blizu desetih litrov na 100 kilometrov. ▸ Egy erősen megterhelt autónál közepes igénybevétel mellett a fogyasztás 10 liter körül mozog 100 kilométerenként.

ž m nepromj. ili promj. že žeja, dvadeset peto slovo abecede, skrać. za ženski rod; mali ž, veliki Ž; napiši z malim že, z malim žejem

lakota samostalnik
1. neštevno (potreba po hrani) ▸ éhségMalica naj bo sestavljen manjši prigrizek, ki poteši našo lakoto in spodbudi prebavo. ▸ Az uzsonna legyen egy kis változatos harapnivaló, amely csillapítja az éhségünket és serkenti az emésztést.Telesna dejavnost poskrbi tudi za ravnovesje občutkov lakote in sitosti. ▸ A testmozgás az éhség és a jóllakottság érzésének egyensúlyáról is gondoskodik.
2. (pomanjkanje hrane) ▸ éhezés, éhínségPo vojni je bila huda lakota, vse je bilo uničeno. ▸ A háború után súlyos éhínség volt, mindent elpusztítottak.Zaradi suše in slabega pridelka v delu dežele vlada lakota. ▸ A szárazság és a rossz termés miatt a térség egy részét éhínség sújtotta.

3. neštevno (močna želja) ▸ éhségNihče ne ve bolje od nas, kdaj smo lačni hrane in kdaj čutimo čustveno lakoto. ▸ Senki sem tudja nálunk jobban, mikor vagyunk táplálékra éhesek, és mikor érezzük magunkat érzelmileg éhesnek.Njegova formula uspeha je kombinacija ljubezni do športa in lakote po zmagi. ▸ A sikerének receptje a sport iránti szeretet és a győzeleméhség kombinációja.Vaš občutek za spodobnost je splahnel ob očitni lakoti po denarju. ▸ A tisztességérzetét elmosta a nyilvánvaló pénzéhsége.

4. botanika Galium (rastlina) ▸ galaj
Vrtnar pozna zdravilnost koprive, plešca, lakote, trpotca in regrata. ▸ A kertész ismeri a csalán, a pásztortáska, a galaj, az útifű és a pitypang gyógyító tulajdonságait.
Povezane iztočnice: dišeča lakota, plezajoča lakota, prava lakota

oblast¹ ženski spol (-i, ni množine) die Macht, die Gewalt; absolutna: die Machtvollkommenheit; (pozicija moči) die Machtstellung; (cerkvena Kirchengewalt, državna Staatsgewalt, Staatsmacht); (pooblastila) die Machtbefugnis; (pravica razpolaganja) die Gewalt (hišna Schlüsselgewalt, odredbodajna Anordnungsgewalt)
očetovska/starševska oblast väterliche/elterliche Gewalt
|
… oblasti Macht-
(izvajanje die Machtausübung, sfera der Machtbereich, prevzem der Machtantritt, elita die Machtelite, faktor der Machtfaktor, instrument das Machtinstrument, izvajanje die Machtausübung, koncentracija die Machtballung, kontrola die Machtkontrolle, monopol das Machtmonopol, nakopičenje die Machtanhäufung, ohranjanje die Machterhaltung, organ das Machtorgan, porazdelitev die Machtverteilung, prevzem die Machtübernahme, der Machtantritt, die Machtergreifung, sfera der Machtbereich, sprememba der Machtwechsel, sredstvo das Machtmittel, struktura das Machtgefüge, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein, zloraba der [Machtmißbrauch] Machtmissbrauch)
vzvodi oblasti množina Schalthebel der Macht množina
željan oblasti machthungrig
zasvojen od oblasti machtsüchtig
dati čutiti svojo oblast komu (jemanden) seine Macht fühlen lassen
odvzeti oblast komu (jemanden) entmachten
odvzem oblasti die Entmachtung

na oblast priti: an die Macht, ans Ruder
pretendirati na oblast den Machtanspruch erheben
prihod na oblast der Regierungsantritt, die Machtergreifung, der Machtantritt
priti na oblast ans Ruder kommen/gelangen, an die Macht kommen
naravnan na oblast machtorientiert

na oblasti: an der Macht, am Ruder
biti na oblasti am Ruder sein, an der Macht sein
zamenjava na oblasti der Regierungswechsel
po oblasti:
hrepenenje po oblasti die Machtgier
hrepeneti po oblasti machtgierig sein
gon po oblasti der Machttrieb, die Machtgier
žeja po oblasti der Machthunger
|
pod oblastjo koga beherrscht von, im Machtbereich
|
v oblasti in der Gewalt
imeti v oblasti in seiner Gewalt haben, beherrschen
imeti se v oblasti sich in der Gewalt haben, Herr seiner selbst sein
|
za oblast um die Macht
boj za oblast der Machtkampf

strašansk|i (-a, -o) furchtbar, unheimlich, höllisch; Heiden- (hrušč der Heidenlärm, strah die Heidenangst), Riesen- (apetit der Riesenhunger, škandal der Riesenskandal), Mords- (sreča der Mordsdusel, das Mordsglück, vročina die Mordshitze), Höllen- (žeja der Höllendurst)

svobôda freedom; liberty; (neodvisnost) independence

svobôda govora in združevanja freedom of speech and assembly
svobôda govora freedom of speech
svobôda tiska freedom of the press
svobôda vestí liberty of consience
svobôda morij freedom of the seas
osebna svobôda individual liberty
pesniška svobôda poetic licence
politična svobôda political liberty
boj, vojna za svobôdo struggle for liberty
želja (žeja) po svobôdi desire (thirst) for liberty (ali independence)
verska svobôda religious freedom
državljanska svobôda civil liberty
svobôda opredelitve freedom of choice
boriti se za svobôdo to fight for freedom
biti na svobôdi (prostosti) to be at liberty, to be at large
izpustiti na svobôdo to set at liberty, to set free
dobiti, doseči svobôdo to gain, to obtain liberty (ali freedom)
izpustiti na svobôdo (prostost) proti kavciji to release on bail
biti na svobôdi proti kavciji to be out on bail
boriti se za svobôdo misli to struggle (ali to fight) for freedom of thought

žéjati

žeja me I thirst, I am thirsty (po for); figurativno (hrepeneti) to long for, to thirst for, to thirst after

žéjati donner soif

žeja me j'ai soif, je suis assoiffé
po krvi žejati être altéré (ali assoiffé) de sang

žéjati (-am) imperf.

1. impers. aver sete;
hudo me žeja ho una sete da morire
žejati po, žejati česa aver bisogno di, desiderare
danes ljudi žeja po razvedrilu oggi la gente ha bisogno di svago

2. far venire la sete:
slane jedi žejajo i cibi salati fanno venire la sete

žéjati dar (ali excitar) sed

žeja me tengo sed; fig estar sediento (de)
žejati po krvi tener sed de sangre

žgáti (žgèm)

A) imperf.

1. bruciare:
žgati drva bruciare la legna
žgati kadilo bruciare l'incenso

2. metal. cuocere; gosp. tostare:
žgati apnenec, rudo cuocere il calcare, il minerale
žgati oglje fare la carbonella
žgati kavo tostare il caffè

3. ustionare

4. (povzročati bolečino) bruciare:
žeja jih žge la sete li brucia
krivica, ljubosumje žge l'ingiustizia, la gelosia bruciano

5. (zelo pripekati) bruciare, scottare:
sonce že ves teden žge il sole scotta da una settimana

6. pog.
žgati po sovražniku sparare al nemico

B) žgáti se (žgèm se) imperf. refl.

1. intr. bruciare

2. pren. rosolarsi, crogiolarsi (al sole)