Franja

Žid, Židinja judío m , -ía f ; israelita m/f ; hebreo m , -ea f

večni Žid el judío errante
sovražnik židov, sovražen do židov antisemita (m)
preganjanje židov persecución f de los judíos, pogrom m

Židinj|a ženski spol (-e …) die Jüdin

Židinja ž Židovka, Jevrejka

Židinja samostalnik
religija (Judinja) ▸ zsidó

žídinja (-e) f glej žid | židinja

žídinja ž židovka, škrtica

Žídinja -e ž., євре́йка -и ж., жиді́вка |зневаж.| -и ж.

Čìfutka ž, Čìfutkinja ž Židinja

ebrēo

A) agg. judovski, hebrejski

B) m

1. (f -ea) Jud, Judinja; Žid, Židinja:
confondere Ebrei e Samaritani pren. strpati vse v en koš

2. pren. slabš. oderuh, stiskač

3.
ebreo errante večni žid, večni popotnik, ahasver

evréică -e f judinja, židinja

giudēo, giudio

A) agg.

1. hist. judejski (iz Judeje)

2. judovski, židovski:
carciofi alla giudia kulin. artičoke na židovski način

B) m (f -ea, -ia)

1. hist. Judejec, Judejka (prebivalec Judeje):
confondere Giudei e Samaritani pomešati različne ljudi med sabo; strpati vse v en koš

2. ekst. Žid, Židinja

3. slabš. oderuh; judež

hebrea ženski spol Judinja, Židinja

israelita

A) m, f (m pl. -ti) Žid, Židinja

B) agg. židovski

Jewess [džú:is] samostalnik
Židinja

Jüdin, die, (-, -nen) Judinja, Židinja

еврейка f Židinja

євре́йка -и ж., Žídinja -e ž.

жиді́вка |зневаж.| -и ж., Žídinja -e ž.

жидовка f (zast.) Židinja

sabra m, f invar. palestinski Žid, palestinska Židinja