Franja

štukatur|a ženski spol (-e …) die [Stukkatur] Stuckatur
marmorirana štukatura der Stuckmarmor
narediti štukature stuckieren

štukatúra ž (it. stuccatura) grad. štukačura

štukatúra ouvrage moški spol en stuc, stucs moški spol množine

štukatúra (-e) f um. stuccatura, stucco (tudi obrt. )

štukatúra ž štukatira: štukatura na stropu; obložiti s -o

štukatúra estuquería f ; estucado m ; trabajo m (ali obra f) de estuco

albārius 3 (albāre) tisti, ki se ukvarja z beljenjem, belilen: alb. tector Tert. = subst. albārius -iī, m: Cod. Th. štukater ali cementar, alb. opus Vitr. = subst. albārium -ii, n: Vitr., Plin. štukatura.

crūsta -ae, f (indoev. kor. kreus, krus trd biti, skrepeneti, zmrzniti; prim. gr. κρύος zmrzal, led, κρυερός leden, κρύσταλλος led, κρυσταίνω storim, da kaj zmrzne, lat. crūdus, cruor)

1. ledena skorja, srež: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., crustis pruinarum diffractis Amm.

2. skorja, lub, lupina, luščina, (ribja) lusk(in)a, trda plast: Vitr., Front., mollis luti concrescere crustas Lucr., crusta panis, pultis Plin., crustā teguntur glandes, cute uvae Plin., locustae crustā fragili muniuntur Plin., contecta crustis tenuibus (genera piscium) Plin., omnis humor intra primam crustam (terrae) consumitur Sen. ph. znotraj v trdi vrhnji plasti, si crusta iam cum terra mea coaluit Dig., cr. soli Dig., ex fundo Dig. gruda; medic. krasta, krastovina: crusta qualis super ulcera innascitur Cels., sin ea ulcera plures crustas habent Cels., resolvere crustas ali donec resolvuntur crustae Cels.

3. occ.
a) mozaik ali mozaično delo na stenah in v tlakih, štukatura, tudi posamezna marmorna tabla (plošča): crusta parietum Plin., marmoreae Vitr., Icti., secare marmor in crustas, parietes crustā marmoris operire totos domus suae Plin., tenues crustae et ipsā, quā secantur, laminā graciliores Sen. ph., Numicidae crustae (iz numidijskega [belega ali škrlatnega] marmorja) Sen. ph.
b) ploskoreliefne plošče ali taki reliefi (na posodah), ploski relief, reliefno okrasje, ploskorezba, vložno delo: Paul. (Dig.), omnia (sc. vasa, argentum caelatum) deferuntur … ; quae (Cibyratae fratres) probarant, iis crustae aut emblemata detrahebantur Ci.; met.: capaces Heliadum crustae Iuv. čaše z reliefi iz jantarja; pren.: crusta est (ista felicitas) et quidem tenuis Sen. ph. je le obkladek, pa še ta tenak = je le zunanja, navidezna.

plaster¹ [plá:stə] samostalnik
mavec
medicina obliž, ovitek
arhitektura malta, štukatura, omet, belež

plaster of Paris mavec, bela sadra
mustard-plaster gorčični ovitek

plastering [plá:stəriŋ] samostalnik
štukiranje, štukatura

plaster-work [plá:stəwə:k] samostalnik
štukatura, štukaturni okras

stuc [stük] masculin štuk, omet iz sadrene malte (imitacija marmorja); štukaturni okras, štukatura

décoration féminin en stuc štukaturna dekoracija
enduire de stuc prevleči s štukom, štukirati (le plafond strop)

stucage [stükaž] masculin štukiranje, štukaterstvo; štukatura

stucage du plafond štukiranje stropa

stuccatura f

1. mavčenje

2. štukatura

stucco množina stuccos, stucces [stʌ́kou]

1. samostalnik
štuk, štukatura, omet ali okras iz mavca na zidu

2. prehodni glagol
prevleči, obložiti, okrasiti s štukom, z mavcem

stucco¹ m (pl. -chi)

1. sadra, mavec:
turare un buco con lo stucco zamašiti luknjo z mavcem
rimanere di stucco pren. otrpniti (od presenečenja)

2. umet. štukatura

Stuck, der, štuk; štukaturna masa; štukatura

Stuckatur, die, (-, -en) štukatura

Stukkatur, Stuckatur, die, (-, -en) štukatura

tēctōrius 3 (tēctor) namenjen (služeč, potreben, rabeč, rabljen) za pokrivanje

1. splošno: panicula Pl. trstje za pokrivanje streh; subst. tēctōrium -iī, n pokrov, pokrivalo: Ca.

2. namenjen (služeč, potreben) za prevleko ali pobelitev (beljenje) stropov, sten, podov, namenjen (služeč, potreben) za slikanje na omet (slikanje fresk), štukaturen, štukaturski, štukaterski: atramentum Plin., opus Varr., Ci.; subst. tēctōrium (sc. opus) štukatura, mavčni (sadreni) omet, „frajh“, beljenje, oblaganje, slikanje na omet, stensko slikarstvo: Plin. idr., concinnum Ci. ep., udum Vitr., recens tectorium calcis Eutr. svež apneni omet, camarae munitae tectorio Varr., cubilia expolita tectoriis Col., ut in tectoriis videmus Ci., balnea gregali tectorio inducta Sen. ph. navadno prebeljen, preprosto pobeljen; metaf. maska, premaz, maža, neko lepotilo (sicer imenovano tudi pinguia Poppaeana), narejeno iz testa, namočenega v osličjem mleku, ki so ga dajali na obraz pred spanjem: Iuv.; pren. belilo = hlinjenje, hlimba, hinavščina: pictae tectoria linguae Pers. laskanje, nec ullo linguae tectorio inane aliquid crepitat Aug.