Franja

šte|ti¹ [é] (-jem) prešteti zählen, (jemandem etwas) vorzählen; (odštevati) auszählen
šteti od ... do ... von ... bis ... zählen/durchzählen; tudi/zraven: mitzählen; pri nespečnosti: šteti ovce Schäfchen zählen
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
ne zna šteti do tri er kann nicht bis drei zählen
|
figurativno (morati) šteti denarce (plačati) hinblättern (müssen)

šte|ti² [é] (-jem)

1. (imeti) zählen (50.000 prebivalcev 50000 Einwohner, 40 let 40 Jahre)

2.
šteti za … (imeti za) zählen zu (prijatelja seinen Freunden), halten für (prijatelja seinen Freund); betrachten als, ansehen als (nevarnost za … eine Gefahr für …)

3.
šteti za/med … (spadati) zählen/gehören zu (za prijatelja/med prijatelje zu jemandes Freunden)

4. v čast, v zlo, v kvoto: anrechnen, rechnen
šteti v čast komu/čemu rühmen an, hoch anrechnen, zur Ehre anrechnen (si sich)
štejem si v čast, da lahko … ich habe die Ehre, … zu können
šteti v dobro gutschreiben, zugute halten, si: sich als/zum Verdienst anrechnen
šteti v zlo komu/čemu kaj ankreiden, anlasten, (zameriti) (jemandem etwas) verdenken

šte|ti³ [é] (-je)

1. (veljati) zählen (X šteje X zählt, X ne šteje X zählt nicht; pri njem šteje samo uspešnost sodelavca bei ihm zählt nur die Leistung des Mitarbeiters)

2.
šteti se k gehören zu
ki se šte v pokojninsko osnovo ruhegehaltfähig

štéti to count; to number; to reckon

štéti do 50 to count up to 50
štej od 20 do 50! count from 20 to 50!
njegovi dnevi so šteti his days are numbered, pogovorno his number's up
vojska, ki šteje 50.000 mož an army numbering fifty thousand
štejem ga med svoje prijatelje I regard him as one of my friends
šteto od jutri dalje reckoning from tomorrow
videti je, kot da ne zna do 5 šteti he looks as if butter would not melt in his mounth

štéti compter ; (prebivalstvo) dénombrer, recenser ; (volilne glasove) dénombrer les voix, compter les votes, dépouiller le scrutin

šteti 20 let avoir vingt ans, compter vingt printemps
to ne šteje cela ne compte pas, cela n'a pas d'importance (ali de poids)
šteti med compter (ali ranger, mettre) parmi (ali au nombre de), appartenir à
njegovi dnevi so šteti ses jours sont comptés
šteti si v čast tenir à honneur, se faire un honneur, être très honoré de
za srečnega šteti estimer quelqu'un heureux
videti je, kakor da ne bi znal do pet šteti on lui donnerait le bon Dieu sans confession

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

štéti štejem, štej -te, štel štela, štet -a
1. brojati, brojiti, prebrojavati: šteti denar, glasove, zvezde; šteti na prste; šteti komu grižljaje; divizija šteje deset tisoč mož; gleda, kakor da ne zna do pet šteti
2. imati: fant šteje dvajset let
3. dati miraz: oče mora hčeri veliko šteti
4. ubrajati, pripisivati: šteti kaj v dobro, v slabo
5. vrijedjeti, vredeti, imati cijenu, cenu: ženske pri njem nič ne štejejo; le denar nekaj šteje
6. šteješ se, da nekaj znaš
misliš da nešto znaš; ta knjiga se šteje za najlepšo
ova se knjiga smatra najljepšom; šteti se za Slovenca, Hrvata, Srba
ubrajati se među Slovence, Hrvate, Srbe; njegova beseda pri nas veliko šteje
njegova se riječ, reč kod nas visoko cijeni, ceni; šteti se srečnega
smatrati se sretnim, srećnim

štéti contar ; (prebivalstvo) hacer el censo (de población) ; (volilne glasove) escrutar, hacer el escrutinio; contar los votos

šteti 20 let tener (ali contar) veinte años de edad
to ne šteje eso no cuenta
ne zna do tri šteti fam es un zoquete
njegovi dnevi so šteti sus días están contados; ya no vivirá mucho
šteti na prste contar con los dedos
šteti si kaj v čast considerar (como) un honor; tener a mucha honra a/c
šteti koga med svoje prijatelje contar a alg entre sus amigos
preden si mogel šteti do tri en un santiamén; en un abrir y cerrar de ojos

štéti štêjem nedov., рахува́ти -ху́ю недок., лічи́ти лічу́ недок., чи́слити -лю недок.; уважа́ти -жа́ю недок.

štéti štêjem nedov. a număra

annoverare v. tr. (pres. annōvero) šteti, prištevati:
lo annovero tra i miei più cari amici štejem ga med svoje najdražje prijatelje

annumerō (adnumerō) -āre -āvī -ātum

1. s štetjem (komu) odda(ja)ti, od tod
a) našte(va)ti, odšte(va)ti, izplač(ev)ati: argentum illico Ter., alicui talentum sua manu Pl., sua omnia, pecuniam mulieri Ci.; abs. = plačati: grex dominum non mutavit, nisi si est annumeratum Varr.; pren.: ea (verba) adnumerare lectori Ci. tako rekoč odštevati, posamič izgovarjati, omnes imputare et velut annumerare litteras molestum Q.
b) v polnem številu vrniti: reducem pubem patriae Sil.
c) vštevaje zaračuna(va)ti: agnos duos pro una ove Varr.

2. prište(va)ti, šteti med...; z dat.: his duobus... nemo adnumerabitur tertius Ci., aliquem vivis O., aliquid neque bonis neque malis T.; s praep.: aliquem in vatibus Ci., in grege adnumerari Ci., se in exemplis adnumerare O., servos inter urbanos ann. Dig.; redko abs.: trecentos quoque eorum vicos adnumerat Plin. pove tudi, da je njihovih vasi tristo; pren. šteti kaj v kaj, pripisovati čemu kaj: imperitiam culpae Ulp. (Dig.).

apporre^* v. tr. (pres. appongo)

1. pristaviti, dodati:
apporre una nota dodati opombo
apporre la firma podpisati

2. pripisati, šteti:
apporre qcs. a lode šteti v čast
apporre una colpa obdolžiti

3. redko ugovarjati, oporekati

āscrībō (adscrībō) -ere -scrīpsī -scrīptum

1. pripis(ov)ati, pišoč doda(ja)ti, pristaviti (pristavljati): non solum id perscribunt, sed etiam causam adscribunt Ci., ascr. alicui totiens salutem ali salutem plurimam alicui Ci. ep. komu (v pismu) srčne pozdrave pripisati, ascr. causam mortis, metūs sui causam Cu.; s praep.: diem in epistula Ci., in quo monumento Sthenii nomen ascriptum est Ci. je pripisano, zabeleženo, ascripsit Sulla in ea lege: siquid ius non esset rogarier Ci., ascr. aliquid in eandem legem Ci., ascribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci., ad statuam eius ascriptum est Suet. na kipu... je napisano, tum ascripsit de locis, in quibus senatus consultum fieri iure posset Gell.; z dat.: ascr. nomen suum emptioni Ci., ascr. poenam foederibus Ci. v pogodbeno besedilo vstaviti, motis (= nominibus motorum) senatu notas L., marmori Praxitelem (= nomen Praxitelis) Ph. napisati na marmor, Dareus sibi (= suo nomini) regis titulum nec eundem Alexandri nomini adscripserat Cu., quam (ι litteram) non solum dativis casibus in parte ultima ascribunt (Graeci) Q., statuarum titulis se pronepotem (predikatni acc.) Catulli ascr. Suet.

2. occ. pripis(ov)ati, vpis(ov)ati v kak zapisek ali imenik: alicuius nomen in albo profitentium citharoedorum Suet.; poseb. vpis(ov)ati
a) v imenik državljanov (meščanov): Athenis Rhodii adscribuntur Ci., Heracliaene hunc esse tum adscriptum negabis? Ci., qui hunc adscriptum Heracliensem dicunt Ci. ki ga proglašajo za heraklijskega krajana, adscribi se in eam civitatem voluit Ci. biti vpisan v imenik meščanov one (mestne) občine, biti kot meščan sprejet v ono (mestno) občino, aliis in civitatibus adscriptum esse Ci., si qui foederatis civitatibus adscripti fuissent Lex. ap. Ci.
b) v imenik naselnikov (kolonov): si et ipsi adscribi coloni vellent L.; na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen ali adv.: colonos Venusiam L., veterani (kot naselniki) Tarentum et Antium adscripti T., colonosque eo trecentos... adscripserunt L., quo... novos colonos adscribere possent L.
c) v imenik vojakov, med vojake, v vojaški službeni zapisek: urbanae militiae adscribi T. med mestne vojake; poseb. koga kot nadštevilnega vojaka vpisati (v vojaški imenik): ascriptivi dicti, quod olim ascribebantur inermes, armatis militibus qui succederent, si quis eorum deperisset Varr., iure iurando se constrinxit, ne quem ascriptum, id est vacantivum (službe prostega) haberet Lamp.

3. koga pismeno določiti (določati), postaviti (postavljati): tutor his (sc. mulieribus) Graecorum legibus adscribendus fuit Ci., alios (legatos) ascribi iubent Ph.; poseb. v oporoki pripis(ov)ati, pismeno oporočiti (oporočati) komu kaj in (s predikatnim acc.) postaviti (postavljati) koga za kaj: cuius filium faceret heredem, eum tutorem liberis non adscripsit Ci., alicui legatum (volilo) Plin. iun. ali sibi legatum ascr. Suet., Dig., ascr. aliquem alicui coheredem Suet.

4. pren.
a) določiti (določati), odkaz(ov)ati: ascriptus poenae dies Ph., habebit quisque, quantum ille dies primus ascripsit Sen. ph.
b) prište(va)ti čemu, šteti med kaj: tu vero ascribe me talem in numerum Ci., hunc ad tuum numerum libenter ascribito Ci. ep. prištevaj med svojce, ad hoc genus ascribamus etiam narrationes apologorum Ci.; s predikatnim acc.: eum tertium ad amicitiam Ci.; v pass. s predikatnim nom.: utinam ego tertius vobis amicus adscriberer Ci., unus A. Gabinius belli maritimi... Cn. Pompeio socius adscribitur Ci. se jemlje v poštev; z dat. (večinoma pesn. in poklas.): alicuius sententiam suae ascr. Ci., male sanos adscripsit Liber Satyris Faunisque poëtas H., illum ego... adscribi quietis ordinibus patiar deorum H., Scythas Asiae ascr. Cu., Peucinorum... et Fennorum nationes Germanis an Sarmatis adscribam dubito T., adscr. aliquem antiquis temporibus T., aliquem numinibus, ferulam arborum generi Plin., vitiis ascr. affectum Q.
c) pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati) komu kaj: bonos exitus diis immortalibus Ci., alicui in-commodum Ci. ali damnum alicui Dig. imeti koga za vzrok nezgode, škode, hoc sibi exemplum Ph. nase obrniti, panaces... dis inventoribus adscriptum Plin., illi deo (Iovi) ales (aquila) adscribitur Plin.

ascrivere^* v. tr. (pres. ascrivo)

1. prišteti, prištevati; uvrstiti, uvrščati; vpisati; dodati:
ascriversi fra i soci sostenitori vpisati se med podporne člane, postati podporni član

2. pripisati, prisoditi, šteti:
ascrivere qcs. a lode di qcn. šteti komu kaj v čast

āspiciō (adspiciō) -ere -spexī -spectum (ad in specere)

1. ugledati, zagledati, uzreti, opaziti, zapaziti (zapažati): si quicquam caelati aspexerat, manus abstinere non poterat Ci., propter quos hanc saevissimam lucem aspexerit Ci. je zagledal... „luč sveta“ = se je rodil, Daphnim aspicio V., aspicit hanc visamque vocat O.; z ACI: in species succedere quattuor annum aspicis O.; z dvojnim acc.: vinctos catenis liberos Ci., quem simul aspexit scabrum intonsumque Philippus H.; pesn.: sol aspicit Oceanum V. ali conopium H.; zopet uzreti, videti: o pater, en umquam aspiciam te? Pl., o rus, quando ego te aspiciam...? H.

2. (po)gledati kam, koga, na koga ali kaj: aspice huc Pl., intro aspexi Ter., me huc aspice Pl., quis liberos, quis coniugem aspicere poterat sine fletu Ci., simulacrum Cereris a viro aspici nefas fuit Ci., asp. vultum Ci., aspice vultus ecce meos! O., nemo lucem aspicere vult Ci. „gledati beli dan“ = živeti, tamquam ad aspiciendam lucem esse revocatum Ci. kakor ponovno oživljen, furtim... inter se aspiciebant Ci. so se spogledovali, aspice ad me Pl., aspice dum contra me Pl., cancri in obliquum aspiciunt Plin.; pogosto s kakim stranskim pomenom: Chabriam milites aspiciebant N. so strmeli nad Habrijo = so ga občudovali, quos (Lacedaemonios)... nemo Boeotorum ausus fuit aspicere in acie N. katerim noben Bojočan med bitko ni smel gledati v oči, hostem Ci., T. ali ora iudicum asp. Ci. sovražniku, sodnikom pogumno gledati v oči, illum aspice contra, qui vocat V.; pesn. z oculis idr.: nec Saturnius haec oculis pater aspicit aequis V., aspicit hanc torvis (sc. oculis) O. srepo pogleda, non duris vultibus asp. O., ne rectis quidem oculis (z uprtimi očmi) eum aspicere potuisse... aciem Augustus ap. Suet.; pesn. v vzklikih: quantas ostentant, aspice, vires! V., aspice, ut antrum sparsit labrusca! V.; z odvisnim vprašanjem: aspice, venturo laetentur ut omnia saeclo V., aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.; abs.: en aspice! aspicite en! O., ubi ille... aspexit ac restitit et... quaesivit C.; occ. dobro si ogled(ov)ati, vpogled(ov)ati, poučiti (poučevati) se o čem, preisk(ov)ati, nadzorovati: opus admirabile O., dilue hoc crimen, dum ego tabulas aspicere possim Ci., non aspicies, ubi liqueris Anchisen? V. ne boš dobro pogledal? asp. res sociorum L., Claudium legatum ad eas res adspiciendas... senatus misit L., inde Boeotiam... adspicere iussi (legati) L., operibus adspiciendis operam dare L.

3. pren.
a) (o krajih) kam gledati = obrnjen biti, stati, ležati proti čemu: quod (tabulatum) aspiciat meridiem Col., ea pars Britanniae, quae Hiberniam adspicit T., terra ventosior, quā Noricum... adspicit T., quae (cryptoporticus) non aspicere vineas, sed tangere videtur Plin. iun., domus..., quae aspicit ad aquilonem Tert.
b) (duševno) pogledati, motriti, opaziti (opazovati), pomisliti (pomišljati), premisliti (premišljevati), ozreti (ozirati) se na kaj: neque tanta est in rebus obscuritas, ut eas non penitus vir ingenio cernat, si modo aspexerit Ci., ea, cum contemplari cuperem, vix aspiciendi potestas fuit Ci., aspice nos hoc tantum V. ozri se le v tem milostno na nas, pomagaj nam le takrat, aspice primordia gentis O., si genus aspicitur O.; z odvisnim vprašanjem: qualem commendes, etiam atque etiam aspice H., quin aspice, quantum aggrediare nefas O., aspice, quot locis vertatur terra Sen. ph.; z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = smatrati, šteti, imeti koga za kaj: quia malorum facinorum ministri quasi exprobrantes adspiciuntur T.; nam. tega: quas pro felicibus aspicitis Sen. ph.

attribuire v. tr. (pres. attribuisco)

1. pripisati, pripisovati:
attribuirsi un merito lastiti si zasluge

2. šteti (v):
attribuire a lode di qcn. šteti komu v dobro
attribuire a biasimo di qcn. šteti komu v slabo, zameriti komu

auszählen šteti, odšteti, odštevati; prešteti, preštevati, Kinderspiel: izštevati

brájati brâjām dial. šteti, preštevati: uz časni post pazili bi koliko će im kokoši jaja snijeti, i sve do posne nedjelje brajale bi

bròjati -īm, vel. brȏj brôjte, bròjāh -āše
I.
1. šteti: brojati novac, dane, zalogaje, zvijezde
2. imeti: četa broji do 200 boraca
3. prištevati med: današnji dan brojim u srećne
4. računati: gdje na druga brojim, tu krvnika imam
II. brojati se preštevati se: broje mu se rebra