-
čvekač moški spol (-a …) der Mauldrescher; človek, ki veliko/ nenehno govori: der Quasselfritze
-
čvekáč babbler, blabber, tittle-tattler; talker; prater; prattler; chatterbox
-
čvekáč bavard moški spol , babillard moški spol , jaseur moški spol , jaboteur moški spol , hâbleur moški spol, familiarno fort moški spol en gueule
-
čvekáč (-a) m pejor. chiacchierone, ciarlone
-
čvekáč m baljezgalo, trućalo, naklapalo
-
čvekáč hablador m ; chacharón m ; chacharero m ; parlanchín m
-
ālūcinātor (āllūc..., hāl[l]ūc...) -ōris, m (āl[l]ūcinārī, hāl[l]ūcinārī) malomiseln blebetač, čvekač, sanjač: P. F.
-
attaccabottoni m, f pog. nadležnež, nadležnica, čvekač
-
badajo moški spol kembelj; čvekač
-
baratineur, euse [-nœr, öz] adjectif čvekav, klepetav; masculin čvekač, besedičnež; féminin klepetulja
-
benétalo m, s gobezdač, čvekač, čenča
-
bladder [blǽdə] samostalnik
mehur
anatomija sečnik
figurativno govorač, čvekač
-
blȁndravac -āvca m slabš. brbrač, čvekač
-
blaterō -ōnis, m (blaterāre) blebetač, čvekač, kvantač: Gell.
-
blùtīš -íša m dial., slabš. gobezdač, čvekač
-
chacharero, chacharón moški spol blebetač, čvekač, gobezdalo
-
cicala f
1. zool. cvrček, škržat (Lyristes plebeius):
grattare la pancia alla cicala pren. vzpodbujati h govorjenju
2.
cicala di mare zool. rak bogomoljčar (Squilla mantis)
3. pren. blebetač, čvekač
4. navt. velik privezni obroč
5. zvočni signalnik (npr. na telefonih)
-
čepr̀ljalo s čvekač, čveka
-
driveller [drívlə] samostalnik
slinavec; čenčač, blebetač, čvekač; bebec
-
farabolone m brbljavec, čvekač