Franja

Zadetki iskanja

  • človešk|i [é] (-a, -o)

    1. menschlich, Menschen- (glas die Menschenstimme, rod das Menschengeschlecht, vek das Menschenalter, dolžnost die Menschenpflicht, kri das Menschenblut, pamet der Menschenverstand, podoba die Menschengestalt, sila die Menschenkraft, žrtev Menschenopfer, izgube Menschenverluste množina, dostojanstvo die Menschenwürde, meso das Menschenfleisch, življenje das Menschenleben)
    človeško bitje das Menschenwesen, das menschliche Wesen
    lovec na človeške glave der Kopfjäger
    otrok človeškega rodu das Menschenkind
    delo človeških rok das Menschenwerk/ein Werk von Menschenhand
    v enem človeškem veku innerhalb eines Menschenalters
    pravo človeška napaka menschliches Versagen
    storiti: vse kar je v človeški moči das Menschenmögliche, alles Menschenmögliche (tun)

    2. (človečen) menschlich, human

    3. (vreden človeka) menschenwürdig

    4. (podoben človeku) obnašanje: menschenartig

    5. figurativno (dostojen) cena: zivil
  • človéški human; man's

    človéško dostojanstvo human dignity, dignity of man
    človéška kri human blood
    človéška narava human nature
    človéško meso human flesh
    osnovne človekove pravice basic human rights
    človéška rasa race of men
    človéška ribica zoologija proteus anguineus, olm; aquatic salamander found in deep caves of the Slovene karst region
    človéški rod mankind; human race
    človéško življenje human life
    zdrava človéška pamet common sense, pogovorno horse sense, human understanding
    motiti se je človéško to err is human
  • človéški humain

    človeški razum le bon sens, le sens commun
    človeška ribica protée moški spol
  • človéški (-a -o) adj.

    1. umano, dell'uomo:
    človeško telo il corpo umano
    človeška narava la natura umana
    človeški rod genere umano

    2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
    človeško ravnanje trattamento umano

    3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

    4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
    živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
    zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
    PREGOVORI:
    motiti se je človeško sbagliare è umano
  • človéški -a -o
    1. čovječji (-več-): človeški zob; -a hoja
    2. ljudski: človeški rod; -a narava; -a družba
    ljudsko društvo
    3. -a ribica zool.
    čovječja ribica, Proteus anguinus
  • človéški humano

    človeško bitje ser m humano
    človeški rod género m humano; linaje m
    človeška ribica proteo m
    človeško ravnati s kom tratar con humanidad a alg
  • človéški prid., лю́дський прикм.; гума́нний прикм., лю́дяний прикм.
    • človéška ríbica європе́йський проте́й
    • človéško bítje люди́на
  • človéški -a -o prid.
    1. omenesc, al omului
    2. uman, omenos
  • bolezen samostalnik
    1. (stanje organizma) ▸ betegség, kór
    huda bolezen ▸ súlyos betegség, súlyos kór
    pljučna bolezen ▸ tüdőbetegség
    neozdravljiva bolezen ▸ gyógyíthatatlan betegség
    kužna bolezen ▸ fertőző betegség, ragályos betegség
    prenosljiva bolezen ▸ fertőző betegség, ragályos betegség
    kožna bolezen ▸ bőrbetegség
    redka bolezen ▸ ritka betegség, ritka kór
    koronarna bolezen ▸ koszorúér-betegség
    rakava bolezen ▸ rákbetegség
    zahrbtna bolezen ▸ alattomos betegség, alattomos kór
    zdravljenje bolezni ▸ betegség gyógyítása
    nastanek bolezni ▸ betegség kialakulása
    znak bolezni ▸ betegség jele
    širjenje bolezni ▸ betegség terjedése, kór terjedése
    izbruh bolezni ▸ betegség kitörése, kór kitörése
    simptomi bolezni ▸ betegség tünetei, kórtünetek
    potek bolezni ▸ betegség lefolyása
    bolezen dihal ▸ légzőszervi betegség
    bolezen jeter ▸ májbetegség
    epidemija boleznikontrastivno zanimivo járvány, járványos betegség
    bolezen živčevja ▸ idegrendszeri betegség
    boj z boleznijo ▸ betegséggel folytatott harc
    zboleti za boleznijokontrastivno zanimivo megbetegszik
    umreti za boleznijo ▸ betegségben meghal
    nevarna bolezen ▸ veszélyes betegség
    zdravilo za bolezen ▸ betegségre gyógyszer
    zdraviti bolezen ▸ betegséget gyógyít
    povzročiti bolezen ▸ betegséget okoz, betegséget vált ki
    preprečevati bolezen ▸ betegséget megelőz, betegséget megakadályoz
    premagati bolezen ▸ betegséget legyőz, betegséggel megbirkózik
    bolezen napreduje ▸ betegség terjed, kór terjed
    bolezen izbruhne ▸ betegség kitör
    cepljenje proti bolezni ▸ betegség elleni védőoltás
    zdravilo proti bolezni ▸ betegség elleni gyógyszer
    rastlinska bolezen ▸ növényi betegség
    boriti se z boleznijo ▸ betegséggel küzd
    okužiti se z boleznijo ▸ betegséggel megfertőződik
    Obe živili z nizko hranilno vrednostjo namreč lahko povzročita številne bolezni. ▸ Mindkét alacsony tápanyagtartalmú élelmiszer számos betegséget okozhat.
    Doslej so pristojne veterinarske službe po Evropi zabeležile 446 izbruhov te bolezni. ▸ Az állategészségügyi szolgálatok eddig 446 alkalommal regisztrálták a kór kitörését Európa-szerte.
    V razvitem svetu smrtnost zaradi nalezljivih bolezni upada že desetletja. ▸ A fejlett világban a fertőző betegségek okozta halálozások száma évtizedek óta csökken.
    Pljučnica je bila pogosta bolezen v vsej človeški zgodovini. ▸ A tüdőgyulladás az emberiség története során mindig gyakori betegség volt.
    Tinitus ni bolezen, temveč simptom, ki je lahko posledica različnih vzrokov. ▸ A köhögés nem betegség, hanem egy tünet, az oka sokrétű lehet.
    Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, bolezen norih krav, duševna bolezen, kronična bolezen

    2. (negativen dejavnik) ▸ betegség, kór, nyavalya
    bolezen našega časa ▸ korunk betegsége
    bolezen družbe ▸ társadalmi betegség
    Pomanjkanje etike, morale je torej bolezen našega časa. ▸ Az etika, az erkölcs hiánya tehát korunk betegsége.
    Droge so bolezen naše dobe prav zato, ker po njih sega mladina. ▸ A kábítószerhasználat korunk betegsége, éppen azért, mert a fiatalok körében terjed.
    Organizirani kriminal kot bolezen družbe bi se dalo primerjati z rakom. ▸ A szervezett bűnözés társadalmi kórként a rákhoz hasonlítható.
    Suženjstvo je očitno naenkrat postalo bolezen družbe. ▸ Úgy tűnik, a rabszolgaság hirtelen a társadalom betegségévé vált.
    Stres je bolezen današnjega časa. ▸ A stressz korunk betegsége.
  • duh2 moški spol (duha …)

    1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
    svetovni duh der Weltgeist
    figurativno brez duha geistlos
    imeti duha Witz haben
    iskra duha der Geistesfunken
    sila duha die Geisteskraft
    svoboda duha die Geistesfreiheit
    urjenje duha die Geistesschulung
    veličina duha die Geistesgröße
    v duhu im Geiste
    v duhu komedije komödienhaft
    ubog na duhu geistesarm
    soroden po duhu geistesverwandt

    2. (način mišljenja) der Sinn
    v duhu tradicije im Sinne der Tradition
    hlapčevski duh der Knechtssinn

    3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
    hiša duhov das Geisterhaus
    izganjanje duhov/duha der Exorzismus
    kraljestvo duhov das Geisterreich
    ladja duhov das Gespensterschiff
    prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
    svet duhov die Geisterwelt
    ura duhov Geisterstunde
    zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
    zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
    vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
    zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
    zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

    4.
    Sveti duh der Heilige Geist

    5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
    |
    zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
    ubog v duhu arm im Geiste
    |
    duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will
  • dúh espíritu m ; ánimo m ; ingenio m ; mente f ; (vonj) olor m ; (strašilo, prikazen, strah) fantasma m , espectro m

    bojni duh espíritu guerrero; moral f
    duh časa espíritu de la época
    človeški duh espíritu humano
    iniciativen duh espíritu de iniciativa
    kritičen duh espíritu de competencia
    velik duh un genio
    ubog na duhu pobre de espíritu
    zli duh espíritu maligno; demonio m
    svet duhov el mundo de los espíritus
    nemiren duh espíritu intranquilo
    sveti duh (rel) el Espíritu Santo
    duh umrlega aparecido m
    prisotnost duha presencia f de ánimo
    imeti duh po vinu oler a vino
    delati v duhu kake osebe obrar según las intenciones de alg
    izginiti brez duha in sluha desaparecer sin dejar huella
    razburiti duhove levantar los espíritus
    zdrav duh v zdravem telesu mente f sana en cuerpo sano
  • gen samostalnik
    1. biologija (nosilec dednega zapisa) ▸ gén
    okvarjen gen ▸ károsodott gén
    mutacija gena ▸ génmutáció
    mutirani gen ▸ mutáns gén
    izražanje gena ▸ gén kifejeződése
    podedovati gen ▸ gént örököl
    zapisano v genih ▸ génekben kódolva, génjeiben hordoz
    človeški gen ▸ emberi gén
    kopija gena ▸ génmásolat
    gen na kromosomu ▸ kromoszómán lévő gén
    odkriti gen ▸ gént felfedez
    zaporedje genov ▸ gének sorrendje
    identificirati gen ▸ gént azonosít
    aktivirati gen ▸ gén aktivál
    bakterijski gen ▸ bakteriális gén
    spremenjen gen ▸ módosított gén
    kombinacija genov ▸ génkombináció
    nosilec gena ▸ génhordozó
    očetovi geni ▸ apai gének
    spreminjanje genov ▸ génmódosítás
    različica gena ▸ génváltozat
    delovanje gena ▸ génműködés
    prisotnost gena ▸ gén jelenléte
    okvara gena ▸ génkárosodás
    bolezenski gen ▸ betegséget okozó gén
    Povezane iztočnice: recesivni gen

    2. (o lastnosti ali nagnjenju) ▸ gén
    šampionski geni ▸ bajnoki gének
    Čeprav nima "šampionskih genov", je postal nosilec olimpijskega zlata. ▸ Jóllehet nem rendelkezik „bajnoki génekkel", mégis olimpiai aranyérmes lett.
    imeti dobre gene ▸ jó génjei vannak
    S ploščo dokazujejo, da imajo fantje dobre gene za številne glasbene zvrsti. ▸ A fiúk lemeze bizonyítja, hogy számos zenei műfajhoz van tehetségük.
    Po mami imam dobre gene, nemške. ▸ Anyai ágon jófajta német géneket örököltem.
    slabi geni ▸ gyenge gének
    dirkaški geni ▸ versenyzői gének
    Motocikli z dirkaškimi geni pri Kawasakiju nosijo ime Ninja. ▸ A Kawasakinál a versenygénekkel rendelkező motorkerékpárokat Nindzsának hívják.
    kaj je zapisano v genih ▸ génjeiben kódolt, génjeiben hordoz, vérében van
    Ljudem je ljubezen do igre zapisana v genih. ▸ A játék szeretete az emberek vérében van.
    imeti kaj zapisano v genih ▸ génjeiben kódolt, génjeiben hordoz, vérében van
    Svobodo imamo ljudje zapisano v genih. ▸ Nekünk, embereknek a szabadságszeretet a génjeinkben van kódolva.
    imeti kaj v genih ▸ génjében van, vérében van
    kaj je v genih ▸ génjeiben kódolt, génjeiben van
    Narodna pripadnost se ne prenaša po genih, ampak je stvar odločitve. ▸ A nemzetiségi hovatartozás nem a génekkel öröklődik, hanem elhatározás kérdése.
    Janičarji so v Bosni zasejali slovenske gene. ▸ Boszniában a janicsárok elterjesztették a szláv géneket.
    In kako vemo, ali smo podedovali gene za debelost? ▸ És azt honnan tudhatjuk, hogy kövérségre hajlamosító géneket örököltünk-e?
    Mitsubishi ima športnost zapisano v genih. ▸ A Mitsubishinek a vérében van a sportosság.
    Približno 60 odstotkov zdravja je v genih, torej je 40 odstotkov zbir različnih drugih vplivov. ▸ Az egészségi állapotunknak körülbelül 60 százaléka a génjeinkben van kódolva, tehát a maradék 40 százalékot a különböző egyéb hatások teszik ki.
    Športni talent sta imela že v genih, saj sta bila oče in mati aktivna športnika. ▸ A sporttehetség már a vérükben volt, hiszen az édesapjuk és az édesanyjuk is aktív sportoló volt.
  • glas1 moški spol (-u, -ova, -ovi)

    1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
    živalski glas der Tierlaut, der Ruf

    2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
    obseg glasu glasba der Stimmumfang
    izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
    nadomestitev glasu die Lautsubstitution
    sprememba glasu die Lautveränderung
    glas ljudstva figurativno die Volksstimme
    notranji glas/glas vesti innere Stimme
    glas srca die Stimme des Herzens
    glas vesti die Stimme des Gewissens

    3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
    posvetovalni glas beratende Stimme
    vzdržani glas die Stimmenthaltung
    oddaja glasu po pošti die Briefwahl
    …glasu/glasov Stimmen-
    (štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
    lov na glasove der Stimmenfang

    4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

    5.
    figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
    biti brez glasu keine Stimme haben
    dati glas pes: Laut geben
    imeti močan glas gut bei Stimme sein
    izgubiti glas die Stimme verlieren
    na ves glas aus vollem Halse, lauthals
    kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
    peti na ves glas (ein Lied) schmettern
    v en glas wie aus einem Munde
  • izbruh samostalnik
    1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitörés, kirobbanás
    izbruh afere ▸ ügy kirobbanása, affér kirobbanása
    izbruh krize ▸ válság kitörése
    izbruh nasilja ▸ erőszak kitörése
    izbruh škandala ▸ botrány kirobbanása
    izbruh vojne ▸ háború kitörése
    izbruh spopada ▸ harc kitörése
    strelski izbruh ▸ fegyveres kitörés
    preprečiti izbruh ▸ kitörést megakadályoz
    Avstrijski državni zbor se je maja 1917 sestal prvič po izbruhu vojne. ▸ Az osztrák országgyűlés a háború kitörése után először 1917 májusában ült össze.
    Islandci po izbruhu afere podpisujejo tudi peticijo za odstop premierja. ▸ Az izlandiak az ügy kirobbanása után aláírásokat gyűjtenek a miniszterelnök lemondása érdekében.
    Grčiji je zaradi dolgov dve leti po izbruhu krize grozil bankrot. ▸ Görögországot két évvel a válság kitörését követően csőd fenyegette.

    2. (o naravnem pojavu) ▸ kitörés, kiütés
    izbruh požarakontrastivno zanimivo tűz keletkezése
    izbruh ognjakontrastivno zanimivo tűz keletkezése
    izbruh sevanja gama ▸ gammakitörés
    Z rastjo mesta je bilo vedno več tudi nevarnosti za izbruh požara. ▸ Ahogy nőtt a város, úgy nőtt a tűzveszély is.
    Vzrok za izbruh ognja so vročina, suša in močni vetrovi, vremenoslovci pa tudi v prihodnjih dneh niso napovedali obilnejših padavin. ▸ A tűz keletkezését a hőség, a szárazság és az erős szél okozta, a meteorológusok pedig nem jósolnak nagy mennyiségű csapadékot a következő napokra.
    Izbruhi sevanja gama se pojavljajo nenapovedano in so povsem naključno porazdeljeni po nebu. ▸ A gammakitörések váratlanul következnek be és teljesen véletlenszerűen oszlanak el az égbolton.

    3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitörés
    izbruh vulkana ▸ vulkánkitörés
    izbruh ognjenika ▸ tűzhányó kitörése
    ognjeniški izbruh ▸ vulkánkitörés
    vulkanski izbruh ▸ vulkánkitörés
    Zadnji večji izbruh vulkana je bil leta 1992. ▸ Az utolsó nagyobb vulkánkitörés 1992-ben volt.
    Najbolj zanimivi so gejzirji, izbruhi vode in pare, ki nastanejo zaradi močnega segrevanja podzemne vode. ▸ A legérdekesebbek a gejzírek, a talajvíz intenzív felmelegedése által okozott víz- és gőzkitörések.

    4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitörés, roham
    izbruh jeze ▸ dühkitörés, dühroham
    izbruh besa ▸ dühkitörés, dühroham
    izbruh ljubosumja ▸ féltékenységi roham
    izbruh nezadovoljstva ▸ elégedetlenség kitörése
    nekontroliran izbruh ▸ ellenőrizetlen kitörés
    čustveni izbruh ▸ érzelmi kitörés
    histerični izbruh ▸ hisztérikus kitörés
    togotni izbruh ▸ indulatkitörés
    nasilni izbruh ▸ erőszakos kitörés
    Majhni otroci z rednimi čustvenimi izbruhi izražajo in čutijo negativna čustva. ▸ A kisgyermekek a negatív érzelmeket rendszeres érzelmi kitörésekkel fejezik ki és dolgozzák fel.
    Imam izbruhe, tarnam, se pritožujem. ▸ Kirohanásaim vannak, zsörtölődöm, panaszkodom.
    To že ni bil prisrčen sprejem, temveč pravi izbruh sovražnosti. ▸ Ez aztán nem szívélyes fogadtatás volt, hanem igazi ellenséges roham.
    Ob prihodu košarkarjev je med navijači sledil velik izbruh veselja. ▸ Amikor a kosárlabdázók megérkeztek, a szurkolók örömkitörése várta őket.

    5. (o bolezni) ▸ kitörés
    izbruh ošpic ▸ kanyaró kitörése
    izbruh kolere ▸ kolera kitörése
    izbruh gripe ▸ influenza kitörése
    izbruh ebole ▸ ebola kitörése
    izbruh bolezni ▸ betegség kitörése
    izbruh epidemije ▸ járvány kitörése
    izbruh virusa ▸ vírus kitörése
    nevarnost izbruha ▸ kitörésveszély
    Zdraviti moramo začeti čim prej, vsaj v prvih treh dneh po izbruhu mehurčkov. ▸ A kezelést a lehető leghamarabb meg kell kezdeni, legalább a hólyagok megjelenését követő első három napon belül.
    Od okužbe do izbruha bolezni mine od dva do štiri dni. ▸ A fertőzéstől a betegség kitöréséig kettő és négy nap közötti idő telik el.

    6. (o besednem odzivu) ▸ kirohanás, kitörés
    Ni redko, da domačini na povsem normalne prošnje zahodnjakov odgovarjajo z izbruhi: "Dovolj je kolonializma", "Pojdite domov, kaj še delate tukaj!" ▸ Nem ritka, hogy a helyiek a nyugatiak teljesen hétköznapi kéréseire az „Elég a gyarmatosításból!”, „Menj haza, mit keresel még mindig itt!?” kirohanásokkal válaszolnak.
  • izbruhniti glagol
    1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitör, kirobban
    spopad izbruhne ▸ összecsapás kitör, összecsapás kirobban
    škandal izbruhne ▸ botrány kitör, botrány kirobban
    protest izbruhne ▸ tüntetés kitör
    izgred izbruhne ▸ rendbontás kitör, zavargás kitör
    vojna izbruhne ▸ háború kitör
    nasilje izbruhne ▸ erőszak kitör
    upor izbruhne ▸ ellenállás kitör, lázadás kirobban
    vstaja izbruhne ▸ felkelés kitör
    panika izbruhne ▸ pánik kitör
    afera izbruhne ▸ affér kitör, ügy kitör
    nemiri izbruhnejo ▸ zavargások kitörnek
    Po izreku sodbe so med protestniki in policisti izbruhnili tudi spopadi. ▸ Az ítélethirdetés után összecsapások törtek ki a tüntetők és a rendőrök között.
    Ko je izbruhnila vojna, je imel komaj štiri leta. ▸ Amikor kitört a háború, alig volt négyéves.
    Prvi škandal je izbruhnil, še preden se je festival sploh začel. ▸ Az első botrány még a fesztivál kezdete előtt kirobbant.

    2. (o naravnem pojavu) ▸ kiüt, kitör
    ogenj izbruhne ▸ tűz üt ki
    požar izbruhne ▸ tűz üt ki
    Požar je izbruhnil na dveh zapuščenih sedežnih garniturah, najverjetneje pa so ga povzročili odvrženi cigaretni ogorki. ▸ A tűz két elhagyott kanapén ütött ki, és valószínűleg eldobott cigarettacsikkek okozták.
    V suhih gozdovih lahko izbruhnejo uničujoči požari. ▸ A száraz erdőkben pusztító tüzek üthetnek ki.
    Ogenj je izbruhnil na podstrešju, kjer je bilo shranjeno seno. ▸ A tűz a padláson ütött ki, ahol szénát tároltak.
    Med sprehodom je izbruhnila huda nevihta – in zadel jo je blisk. ▸ Séta közben heves zivatar tört ki – és a lányt villám vakította el.

    3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitör, feltör
    vulkan izbruhne ▸ vulkán kitör
    ognjenik izbruhne ▸ tűzhányó kitör
    Vulkan običajno izbruhne dvakrat na vsakih 100 let. ▸ A vulkán általában 100 évente kétszer tör ki.
    Gejzir izbruhne, ko vrela voda iz globine prebije hladnejšo na površju. ▸ Gejzír tör fel, amikor a mélyből származó forró víz áttöri a felszínen lévő hidegebb vizet.
    Ko skorja ne zdrži več tlaka, plin izbruhne ter požene skale in plin visoko v zrak. ▸ Amikor a kéreg már nem bírja a nyomást, feltör a gáz, és a sziklákat, valamint a gázt a magasba repíti.
    Tradicija pravi, da jo je dal zgraditi papež Kalist na mestu, kjer naj bi iz tal izbruhnilo olje, najverjetneje nafta. ▸ A hagyomány szerint Callistus pápa építtette azon a helyen, ahol állítólag olaj, valószínűleg kőolaj tört fel a földből.
    Kar 12.200 metrov visoko je izbruhnil ogromen oblak pepela. ▸ Hatalmas hamufelhő tört ki 12.200 méter magasságba.

    4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitör, felcsattan
    izbruhniti v jok ▸ sírásban kitör
    izbruhniti v smeh ▸ nevetésben kitör
    izbruhniti v krohot ▸ hahotázásban kitör
    V službi se vas bodo izogibali, saj boste skoraj vsako minuto izbruhnili. ▸ Kerülni fogják a munkahelyén, mert szinte percenként felcsattan.
    Množica je izbruhnila od navdušenja, kardinal je moral počakati, preden je lahko nadaljeval. ▸ A tömeg lelkesedésben tört ki, és a bíborosnak várnia kellett, mielőtt folytatni tudta volna.
    Ko poslušalci dojamejo poanto šale, ponavadi izbruhnejo v smeh. ▸ Amikor a hallgatók megértik a vicc csattanóját, általában nevetésben törnek ki.

    5. (o bolezni) ▸ kitör
    kuga izbruhne ▸ pestis kitör
    epidemija izbruhne ▸ járvány kitör
    bolezen izbruhne ▸ betegség kitör
    Dom, v katerem je izbruhnila epidemija, je trenutno zaprt. ▸ Az otthon, ahol a járvány kitört, jelenleg zárva van.
    Pri okuženih bolezen izbruhne že po štirih mesecih. ▸ A fertőzötteknél a betegség már négy hónap után kitör.

    6. (o besednem odzivu) ▸ kitör, kibukik
    "Oh, kakšna sramota!" je izbruhnila. ▸ „Ó, micsoda szégyen!” – tört ki.
    Možakar je izbruhnil: "Saj sem vedel, da ne posluša!" ▸ A férfi kibukott: „Tudtam, hogy nem figyel!”

    7. (o telesnem odzivu) ▸ kihány, kiokád
    Pri bruhanju izteka iz ust obilica hrane, ponavadi jo otrok izbruhne kar v loku. ▸ Hányáskor sok étel jön ki a szájból, a gyermek általában ívben hányja ki az ételt.
  • izrodek samostalnik
    1. izraža negativen odnos (izprijena, ničvredna oseba) ▸ selejt, gazember, korcs, söpredék
    izrodek generacije ▸ generáció selejtje, nemzedék söpredéke
    lažnivi izrodek ▸ hazudós korcs
    človeški izrodek ▸ emberi selejt
    Med zaporniki naj bi na tatove pljuvali kot na izrodke družbe. ▸ A rabok között a tolvajokat állítólag a társadalom korcsaként lenézik.
    Pogubno pa je to, da največji izrodki vodijo svet. ▸ Az a szörnyű, hogy a legnagyobb gazemberek irányítják a világot.

    2. izraža negativen odnos (izprijena predstava ali mnenje) ▸ fantazmagória, torzszülött, szülemény
    izrodek domišljije ▸ fantazmagória, agyrém, fantázia torzszülöttje, agyszülemény
    Ali zares ne veste, da so to samo izrodki vaše domišljije? ▸ Hát valóban nem tudja, hogy ezek csak a maga fantazmagóriái?

    3. izraža negativen odnos (kar se sprevrže v svoje negativno nasprotje) ▸ elfajzás, elfajulás, degenerálódás
    To pa je že izrodek prvobitnega in prijetnega bivanja v naravi. ▸ Ez már a természetben való ősi, élvezetes létezés elfajzása.
    To ni islam, ki je ustvaril civilizacijo, ampak je izrodek islama, ki ustvarja nov totalitarizem. ▸ Ez nem az az iszlám, amely civilizációt teremtett, hanem az iszlám elfajzása, amely új, totalitárius rendszert teremt.

    4. sovražno (o odnosu do drugačnosti) ▸ különc, csodabogár
    Človek se tako rekoč pravilno opredeljen že rodi, če se ne, je pa izrodek. ▸ Az ember úgymond már születésekor megfelelően elkötelezett, ha pedig nem, akkor különcnek számít.
    V novi kibernetiki se vrača ta posluh za izrodke, torej tudi za posebneže, kakršni so misleci in pesniki. ▸ Az új kibernetikában visszatér ez a különcök iránti affinitás, az olyan csodabogarakat is beleértve, mint a gondolkodók és a költők.

    5. (bitje z motnjo v razvoju ali telesno okvaro) ▸ torzszülött, szörnyszülött, korcs
    Primarni strah pred pošastnimi izrodki je vsajen tudi v sodobna razmišljanja o potencialnih človeških klonih. ▸ A szörnyszülöttektől való ősi félelem a lehetséges emberi klónokról való modern gondolkodásba is beleivódott.
  • iztrébek (-bka) m pl. iztrebki fiziol. feci, escrementi:
    človeški, živalski iztrebki feci umane, animali
  • las1 moški spol (lasu; lasje, gen. množina: las) das Haar
    človeški las das Menschenhaar
    betičast las das Kolbenhaar
    tanek kot las haardünn, haarfein, figurativno hauchdünn
    …las Haar-
    (barva die Haarfarbe, izpadanje der Haarausfall, koder die Haartolle, nega die Haarpflege, pranje die Haarwäsche, sušenje die Haartrocknung, šop das Haarbüschel, die Haarsträhne)
    … za lase Haar-
    (barva das Haarfärbemittel, die Haarfarbe, krema die Haarcreme, krtača die Haarbürste, lak der Haarlack, mrežica das Haarnetz, sprej der Haarspray, sušilnik der Haartrockner, ščipalka der Haarclip, utrjevalec der Haarfestiger)
    za striženje las Haarschneide-
    (aparat die Haarschneidemaschine, der Haarschneider, škarje die Haarschneideschere)
    ki ima beloplave/kratke/temne/dolge lase flachshaarig/kurzhaarig/dunkelhaarig/langhaarig
    imeti močne lase starken Haarwuchs haben
    naviti lase die Haare legen
    urediti lase das Haar machen
    puliti si lase sich die Haare auszupfen, figurativno sich die Haare ausraufen
    figurativno ne pustiti dobrega lasu na kom kein gutes Haar an (jemandem) lassen
    ne skriviti komu niti lasu (jemandem) kein Härchen krümmen
    ne delati si sivih las sich keine grauen Haare wachsen lassen
    delati komu sive lase (jemandem) große Sorgen/(großen) Kummer bereiten
    na las podoben ipd.: aufs Haar
    figurativno viseti na lasu auf des Messers Schneide stehen
    v lase ins Haar
    figurativno skočiti si v lase [aneinandergeraten] aneinander geraten, sich in die Haare geraten/kriegen, sich in die Wolle geraten
    biti si v laseh figurativno sich in den Haaren liegen, sich in der Wolle liegen, Zoff haben mit
    poraščen z lasmi behaart
    za las um Haaresbreite, haarbreit, um ein Haar
    za las uiti smrti, nesreči, bankrotu ipd.: haarbreit an (etwas) vorbeikommen
    za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
    niti za las um kein Haar
    za lase prijeti: an den Haaren
    za lase privlečen figurativno ausgefallen, weit hergeholt
    privleči za lase an den Haaren herbeiziehen
    | ➞ → lasje
  • lasje [é] moški spol množina (las, lasem, lase, v laseh, z lasmi) ➞ → las; das Haar; das Kopfhaar; -haar (človeški Menschenhaar, v zatilju Nackenhaar, na sencih Schläfenhaar, skodrani Lockenhaar, drobno skodrani Kraushaar, Negerhaar, naravni, pravi Naturhaar, Echthaar, problematični Problemhaar, srebrno sivi Silberhaar, svetlo plavi Flachshaar, štrenasti Zottelhaar, zlati Goldhaar)
    beli/črni/rjavi/sivi lasje weißes/schwarzes/braunes/graues Haar
    dolgi lasje lange Haare, frizura: die Langhaarfrisur
    lasje (mu/ji) stojijo pokonci die Haare stehen (ihm/ihr) zu Berge
  • material moški spol (-a …) das Material, (snov) der Stoff, der Werkstoff; za hlajenje, vsipavanje, pri kuhanju ipd.: das Gut (cepljivi Spaltmaterial, figurativno človeški Menschenmaterial, pravo dokazni Beweismaterial, tehnika drobni Kleinmaterial, biologija genetski Genmaterial, gradbeni Baumaterial, Baustoff, grobi Grobstoff, informacijski Informationsmaterial, izolacijski Dämmstoff, Isoliermaterial, Isolierstoff, za formiranje Formstoff, za pouk Unterrichtsmaterial, naravni Naturwerkstoff, odpadni Altstoff, Altmaterial, ovojni Packmaterial, pisarniški Schreibwaren množina, das Büromaterial, poskusni Experimentiermaterial, propagandni Propagandamaterial, pravo razbremenilni Entlastungsmaterial, reklamni Werbematerial, sanitetni Sanitätsmaterial, slikovni Bildmaterial, vzrejni Zuchtmaterial); das -gut (izkopani Baggergut, za hlajenje Kühlgut, za kuhanje Kochgut, za posipanje Streugut, za polnjenje Füllgut, za rezanje Schneidgut, za sušenje Trockengut, za šivanje Nähgut, sipki Schüttgut, vojaški Heeresgut)
    … materiala Material-
    (bilanca das Materialverhältnis, lastnost die Materialeigenschaft, pomanjkanje der Materialmangel, poraba der Materialverbrauch, Materialaufwand, prihranek die Materialeinsparung, raziskava die Werkstoffprüfung, Materialprüfung, utrujenost die Materialermüdung, zbiranje die Materialsammlung, Stoffsammlung, odpadnega die Altmaterialerfassung)
    skladišče za material das Materiallager
    nauk o materialih die Werkstoffkunde
    napaka v materialu der Materialfehler, Werkstoffehler
    ustrezen materialu materialgerecht