Franja

čistilnic|a ženski spol (-e …) die Reinigung
ekspresna čistilnica die [Expreßreinigung] Expressreinigung/Schnellreinigung

čistílnica refinery

kemična čistílnica (za obleke) dry cleaner's (shop)

čistílnica (-e) f

1. (za čiščenje oblek):
kemična čistilnica lavasecco, laboratorio di lavaggio a secco

2. (obrat v tovarni):
metal. livarska čistilnica reparto sbavatura
čistilnica bombaža reparto pulitura del cotone
čistilnica nafte, sladkorja raffineria di petrolio, di zucchero

3. (stroj za čiščenje žita) pulitrice (del grano)

čistílnica ž čistionica: kemična čistilnica; čistilnica nafte

čistílnica -e ž., хімчи́стка -и ж.; очи́сни́й заво́д очи́сно́го -у ч.

čistílnica -e ž curăţătorie

kemična čistilnica ženski spol die Trockenreinigung

aerārius 3 (aes)

1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).

chiaritoio m (pl. -oi)

1. agr. oljni filter (za olivno olje)

2. čistilnica (v oljarni)

curăţătoríe -i f čistilnica

čìstionica ž, čistiònica ž čistilnica: kemijska, hemijska, parna čistionica; čistionica odljevaka, odlivaka; čistionica odijela; moralna čistionica

Putzerei, die, čiščenje; čistilnica (tudi Technik)

refinería ženski spol rafinerija, čistilnica; cukrarna

refinery [rifáinəri] samostalnik
rafinerija (sladkorja), čistilnica; peč za rafiniranje kovin

Reinigung, die, čiščenje; chemische: čistilnica

хімчи́стка -и ж., čistílnica -e ž.

dry-cleaners [dráiklí:nəz] samostalnik
množina kemična čistilnica

Expreßreinigung, Expressreinigung, die, ekspresno čiščenje; ekspresna čistilnica

ginnery [džínəri] samostalnik
čistilnica bombaža

lavasecco m, f invar.

1. kemična čistilnica

2. stroj za kemično čiščenje:
lavasecco a gettone stroj za čiščenje na žeton