Franja

čoha|ti [ô] (-m) s čohalom: striegeln; s prsti: kraulen
čohati se živina, divjad po hrbtu/vratu: sich den Rücken/Hals scheuern (ob an)
človek - iz zadrege: sich kratzen (po glavi den Kopf, za ušesom hinter den Ohren)

čoháti (-ám) imperf. ➞ počohati

1. grattare:
pog. ne čohaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso in cose che non ti riguardano

2. strigliare

čoháti čoham
I.
1. češkati: čohati kravo po hrbtu, psa za ušesi
2. česati, timariti: čohati konja
II. čohati se češkati se, hrnjati se: vol se čoha ob drevo

čoháti -ám nedov.
1. a scărpina
2. a ţesăla

čóhati to currycomb

čóhati gratter, racler; étriller, panser

čohati se se frotter, se gratter

almohazar [z/c] česati, čohati

bruscare v. tr. (pres. brusco) česati, čohati, štrgljati

bruschinare v. tr. (pres. bruschino)

1. česati (s česalom), čohati, štrgljati

2. ekst. močno drgniti

curry³ [kʌ́ri] prehodni glagol
česati (konja); čohati, božati; pretepsti; strojiti

to curry favour with prilizovati se komu
to curry acquaintance skušati se seznaniti
to curry s.o.'s coat (ali hide) pretepsti koga

curry-comb [kʌ́rikoum]

1. samostalnik
česalo, čohalo

2. prehodni glagol
česati, čohati

étriller [etrije] verbe transitif čohati, česati (un cheval konja); vieilli natepsti, familier premikastiti; grajati; familier odreti, preveč zaračunati (quelqu'un komu)

je me suis fait étriller dans cet hôtel odrli so me v tem hotelu

grabbeln brskati (in po); jemanden žgečkati, čohati

grattare

A) v. tr. (pres. gratto)

1. praskati, čohati:
grattarsi la testa praskati se po glavi
grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
grattare il formaggio strgati sir
grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

3. pren. pog. ukrasti, suniti:
si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami

kraulen jemanden čohati; Schwimmen: plavati kravl

mulceō -ēre, mulsī, mulsum, star. mulctum (sor. z mulgēre)

1. (po)gladiti, (po)božati, (po)čehljati, (po)čohati, (po)praskati, (po)drgniti: barbam Plin., manu mulcens barbam O., colla, vitulum O., alternos (sc. pueros) linguā V. rahlo obliz(ov)ati.

2. rahlo dotakniti (dotikati) se: aristas, cantu (pojoč) O., virgā capillos O., aëra motu Lucr. rahlo gibati, aethera pennis Ci. poet. ali aethera prhutati, frfotati po zraku, huc navem Enn. ap. Prisc. sem gnati (o morju); occ.
a) pahljati, hladiti koga: somnus Erysichthona pennis mulcebat O., florem Cat., zephyri mulcebant flores O., mulcet aura rosas Pr.
b) pocula sucis Lyaei Sil. ljubko (na)polniti.

3. metaf.
a) (u)tešiti, (po)tešiti, (u)tolažiti, (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati), (u)blažiti, (u)krotiti, (o)lajšati, (o)hladiti (naspr. irritare ipd.): Vell., mulcente et increpante Marcio L., regit animos et pectora mulcet V., pectora equorum Lucr., aliquem ali animos dictis O., mulcens tigres carmine Orpheus V., fluctūs iras V., variā vulnera ope O., dolores nervorum Plin., Somne, qui corpora fessa mulces O. zaziblješ v spanec, uspavaš.
b) laskati (se) komu, sladkati se, dobrikati se, prilizovati se komu, razveseliti (razveseljevati), očarati: aliquem laudibus Pac. ap. P. F., audire, quod aures mulceat Q., rudes atque agrestes animos admiratione Q., grato Dauni puellas carmine mulces H., vestras mulcebant carmina aures O., meum pectus poëta mulcet H., sensūs videntur m. Lucr.

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

scărpiná scárpin vr./vt. praskati (se), čohati (se)

striegeln čohati, krtačiti (konja), das Haar: česati; Untergebene: šikanirati

strigliare

A) v. tr. (pres. striglio)

1. čohati, česati, štrgljati (konja)

2. pren. ostro kritizirati, grajati

B) ➞ strigliarsi v. rifl. (pres. mi striglio) šalj. dobro se okrtačiti, očediti