Franja

ala f (pl. ali, knjižno ale)

1. krilo, perutnica:
battere le ali leteti
in un batter d'ali hipoma, v trenutku
avere le ali ai piedi imeti krila na nogah, zelo hitro teči
raccogliersi sotto le ali di qcn. zateči se pod okrilje nekoga
tarpare le ali pren. pristriči peruti
l'ala del mulino a vento lopata mlina na veter
l'ala dell'elica krak propelerja
l'ala del cappello krajec klobuka

2. letalsko krilo

3.
ala di un edificio krilo stavbe

4. krilo (formacije):
l'ala destra dell'esercito desno krilo armade
fare ala a qcn. napraviti komu špalir
passare tra due fitte ali di popolo iti skozi gost špalir ljudi

5. šport krilo (zlasti pri nogometu)

ȁla ž (t. ala)
1. zmaj: boriti se kao ala s berićetom težko se bojevati; i ala i vrana vsi po vrsti
2. neurje s točo: strahujemo od -e

ála ž gl. hála

ȁla, àla medm. ah, oh

ala ženski spol perut, krilo; krilo zgradbe, cerkvena ladja; okrajec klobuka

alas pl varstvo; domišljija, pogum
caérsele a alg. las ala pogum izgubiti
tomar ala opogumiti se; drzen postati
dar (ali poner) ala a uno opogumiti koga, spodbuditi

Alá moški spol Alah, bog

àla inter. su, dai, via:
ala spat! su, a nanna!

àla interj. hajde: ala, fantje, gremo!
hajde, momci, idemo

âla (medmet) allons!

āla -ae, f

1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.

2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.

3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.

ȁla ȁlate, àla àlate medm.
1. ala: ala, djeco, odmah u krevet
2. izraža presenečenje: jedva izusti onu riječ, ala ti njega na vrata

Álah Alá m

àli pril. ala: ali bo gledal!
ala će gledati; ali smo se lepo imeli!

južno prislov
1. (o smeri neba) ▸ délreMoja bolnišnica je bila devetdeset minut vožnje južno od mesta. ▸ A kórházam 90 perces autóútra volt a várostól délre.
Plaz se je sprožil tudi nekoliko južneje, kjer je zasul enega človeka. ▸ Kicsit délebbre is lezúdult egy lavina, amely maga alá temetett egy embert.
Posebna vrsta suhih dolin je na Antarktiki; v njih so najbolj južno ležeči ekosistemi na Zemlji. ▸ Az Antarktiszon található a száraz völgyek egy különleges fajtája, amely a Föld legdélebbi ökoszisztémáinak ad otthont.

2. (manj) ▸ alá
Jasno, uradne ocene so šle precej južno od milijona - v glavnem so se ustavile pri številu 400.000. ▸ A hivatalos becslések nyilvánvalóan jóval egymillió alá mentek – többnyire 400.000-nél álltak meg.

krájevec (klobuka) ala f del sombrero

krák¹ (-a) m

1. coscia di rana (tudi gastr. )

2. gamba

3. (del razvejanega objekta) ramo; tratto

4. asta (del compasso); pala (del mulino a vento); braccio (della croce); ala, braccio (del castello); lato (del triangolo)

kreljút (-i) f knjiž. (perut) ala

krílce¹ (-a) n dem. od krilo 1 aletta; bot. ala;
krilce okna anta (della finestra)
krilce (letala) aletta (equilibratrice, compensatrice)

krílnik (-a) m knjiž. šport. ala

krílo² (-a) n

1. zool. ala (pl. ali):
razprostreti, razširiti, razpeti krila aprire le ali
mahati, plahutati s krili sbattere le ali

2. aer. ala:
razpetina, širina kril apertura alare, d'ali

3. grad. ala, braccio; fianco; fiancata:
okensko, vratno krilo battente, imposta (di finestra, di porta)
krila zapora i bracci, i raggi del carcere
desno krilo stavbe il fianco destro dell'edificio

4. voj. (bočni del vojaške formacije) fianco; šah. ala

5. (skupina ljudi, ki se loči od drugih) corrente (di partito)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati, dobiti krila dare, prendere nuovo slancio
bot. krilo (na semenu, plodu) ala
šah. damino krilo ala di Donna
aer. delta krilo, krilo delta ala a delta
šport. desno, levo krilo ala destra, sinistra
um. krilo oltarja anta (di trittico)
anat. pljučno krilo lobo polmonare
sprednje, zadnje krilo žuželk ali anteriori, posteriori degli insetti
šotorsko krilo tendone