Franja

svȁća ž
1. svakinja, ženina sestra
2. tašči po možu in po ženi sta med seboj "svači"

blìzanačkī -ā -ō kot dvojčki: ovi blizanački vitezovi življahu među sobom vrlo lijepo ta dva viteza sta kot dvojčka zelo lepo živela med seboj

čàstiti -īm
I.
1. častiti, izkazovati čast: ja je ljubim i častim
2. gostiti: častiti koga vinom, ručkom, batinama
II. častiti se
1. gostiti se: častiti se za sretan, srećan put, na rastanku
2. dvije žene, dve žene počele se častiti gadnim izrazima dve ženski sta se začeli zmerjati z grdimi izrazi

dȅrnuti -nēm
1. udariti: dernuti rukom o sto; dernuti nogom u vrata suniti brcniti z nogo v vrata
2. pasti, treščiti: dernuti o kaldrmu
3. zagrmeti: sa grada dernuše topovi
4. malo se dernuše riječima malo sta se sporekla

kòlāč -áča m
1. kolač: medeni, slavski, božićni kolač
2. potica, sladica
3. kolač (oblika)
4. ekspr. darilo: nisam se nadao -u
5. svitek vrvi, sveženj obročev: svijati užeta u -e
6. otišli su na -e zaročila sta se; tko bi svemu svijetu umijesio kolač = ko bi svemu svetu umesio kolač kdo bi vsem ljudem ugodil

lȉma ž (it. lima) dial. pila: udarila lima na -u srečala, spopadla sta se dva enaka nasprotnika

lȕk m, mn. lȕkovi
1. bijeli (beli) luk česen
2. crni, crveni luk čebula; drag si mi kao luk očima; na glavi luk tucati mučiti koga; ni luk jeo ni na luk mirisao delati se nedolžnega pri kaki stvari, aferi; udari tuk na luk spopadla, spoprijela sta se dva enako trmasta in žilava nasprotnika

nȁbr̄zo prisl. na hitro, na hitrico, kmalu: to je učinjeno nabrzo; oni su se nabrzo rastali kmalu sta se ločila, so se ločili; on je osećao da će nabrzo umreti

obadvòjica ž štev. oba moška: imao je dva brata i obadvojica su otišli morem in oba sta odšla na morje

pomatòrijī -ā -ē priletnejši: bili su obojica -a bila sta oba precej v letih

slȉka ž slika, podoba: galerija slika; imati jasnu -u čega; govoriti u -ama; živa slika; slika na platnu; uljena slika: našla slika priliku našla sta se dva enaka bratca; slika i prilika gliha vkup štriha

šljȕka ž zool. kljunač, sloka, Scolopax rusticola; šljuka kokošica zool. kozica, Capella gallinago; našla šljuka prdavca našla sta se enak z enakim

tȁnak tànka tȁnko, dol. tànkī -ā -ō
1. tanek: -o platno; tanak glas
2. vitek: djevojka -a struka deklica vitka v pasu; -o rebro
3. nemočen: -o vino
4. nezanesljiv: u njega je -a vjera on ne drži oesede
5. gospodarsko šibek: on je za sada još veoma tanak
6. oni su u rodu po -oj liniji v sorodu so (sta) po materi

tȅskera ž (t. tezkere, ar.) listina, pismo, potrdilo, dokument: sretoše me dva kavaza i upitaše me za -u in sta me vprašala za papirje

tȑzavica ž
1. trzavica: spopala ga neka trzavica
2. zdraha: medu njima su bile neke -e nekoliko godina več let sta se dajala, sta si bila navzkriž

tȕk tȕka m udarec, tolkalo: udari tuk na luk udarila sta se dva enako srhka značaja

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

usùmit prisl. navzkriž, izmenoma: usumit slagati zlagati reči tako, da je ta obrnjena v tej, druga v nasprotni smeri; usumit ležati ležati z glavo pri nogah drugega; usumit se braća poljubiše izmenoma sta se brata poljubila

vrȅća ž (ijek., ek.) vreča: jutena, papirna vreća; kupiti mačku u -i; našla vreća zakrpu našla sta se dva enaka, gliha vkup štriha; staviti koga u istu -u s kim enačiti koga s kom: od šta vreća od toga i petlja kakršni starši takšen otrok; prazna vreća ne može uspravno da stoji; odriješiti, odrešiti -u svojih doživljaja začeti pripovedovati svoja doživetja; prodrta, proderana vreća zapravljivec, razsipnik; biti zavezana vreća biti zmeden, biti neznajdljiv; biti težak kao vreća biti težek kot cent

vrijème vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ijek.), vréme vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ek.)
1. čas: sad je vrijeme da se radi; vrijeme sve izliječi; teška vremena smo preturili preko glave težke čase smo preživeli; prekraćivati sebi vrijeme čime krajšati si čas s čim; glagolsko vrijeme; sadašnje vrijeme; aorist je jedno od glagolskih vremena
2. vreme: hladno, kišovito, sunčano vrijeme; kad se mačka umiva, okrenuvši se ka istoku, sluti na lepo vreme
3. neurje: zateklo ih vrijeme na moru
4. menstruacija: žena ako nema vremena, znade da je zanosila
5. na vrijeme pravočasno; za vrijeme rata med vojno; od prije, od pre nekog vremena od nedavno; s vremena na vrijeme od časa do časa; u ono vrijeme reče Isus svojim učenicima tisti čas je rekel ...; srednjoevropsko vrijeme; vrijeme gradi, vrijeme i razgrađuje čas gradi pa tudi podira; svaka sila za vremena, a nevolja redom ide sila in oblast sta minljivi, nesreča pa vsakogar doleti