Franja

kléj m kelje, kelj, klija, ljepilo (lep-), tutkalo: kostni, ribji, arabski klej

kȅlj m, kêlje s (srvn. klei) dial. klej: stolarski kelj ili kelje ili tutkalo dobiva se iskuhavanjem kožnih otpadaka i kosti

klȉja ž klej, lepilo

kôla ž, kȍla ž, kóla ž (it. colla) dial. klej, lepilo: kupi malo -e da zakolam nešto

tùtkalo s (t. tutkal) klej: stolarsko tutkalo u pločama, u tablicama; pločasto tutkalo; koštano, kožno tutkalo

želàtīn -ína m, želatína ž (fr. gelatine, lat.)
1. želatina, zdriz
2. klej

svíci svîtākā m mn., edn. svítak belugine kite kot postna jed ali za klej; gl. tudi svitac in svitak