délavec -vca m
1. radnik: tovarniški, sezonski, ročni, mezdni delavec; družbeni, politični, kulturni, zdravstveni, znanstveni, javni delavec
2. poslenik, poslovač, onaj koji se bavi nekim poslom
3. mužjak kod termita
Zadetki iskanja
- ȁjnlēger m (n. Einleger) nizko pog.
1. tisk. vlagalec: ajnleger umeće papir u mašinu
2. del tiskarskega stroja, kjer se vlaga papir
3. delavec, ki polaga hlode pod žago - akòrdant m, akòrdāš -áša m akorder, delavec, ki dela na akord
- djèlatelj m (ijek.), dèlatelj m (ek.) (csl.) delavec, ustvarjalec
- kalògaža m
1. delavec, ki mesi blato, glino za opeko
2. slabš. neznaten uradniček, ki se dela važnega - kòlīč -íča m delavec, ki količi v vinogradu
- krajòber m delavec, ki v skupini delavcev bere, žanje, trga ob kraju
- kubìkāš -áša m delavec, kopač, ki je plačan po kubikih
- mòbār -ára m, mobàrica ž delavec, delavka na mobi, mobar, mobarica
- odgr̀tāč -áča m delavec, ki kaj odgrinja
- parčètār -ára m delavec, ki je plačan po kosih izdelanega blaga
- pòslenīk m, poslènīk -íka m delavec, delovni človek
- poslòvāč -áča m ekspr. delavec: svi orači i kopači i po kući -i
- pȍstatnīk m delavec, ki je prišel do konca postati
- ràbotnīk m delavec, delovni človek: vi biste tada ostali goli rabotnici i tuđi izmećari; žeteoci i ostali poljski rabotnici; srećnom -u odzvanja jedro zrnevlje
- rȃdenīk m delavec, delaven človek: on ti je radenik da mu para nema
- râdin m delaven človek, delavec: gdje je trebao radin, tu su njega zvali
- râdnīk m delavec: fizički, kulturni, prosvjetni, privredni, javni, ilegalni, sezonski, pozadinski; radnik-gost delavec na začasnem delu v tujini
- àjlučār m, ájlučār m, ajlùgdžija m, ajlùkčija m (t. ajlykčy) mezdni delavec
- àjlučiti -īm, ájlučiti -īm biti mezdni delavec, delati za mezdo