-
znàmēnje s znamenje: znamenje na nebu; to su rdava -a za budućnost
-
známenje s
1. znamenje, znak: to je dobro znamenje za prihodnost
2. znamenje, biljega, belega: na desni roki ima znamenje
3. predznak, predskazanje, predskazanje: nebesno znamenje
4. znak: korekturna -a; diakritično znamenje; prometna -a
prometni, saobraćajni znaci
5. simptom: znamenje bolezni
6. znak, oznaka: opozorilno znamenje; dati knjigo v znamenje spoštovanja
7. kapelica sa svetačkim kipom, krst u polju, u selu: poljsko, vaško znamenje
8. znak: sonce je v -u raka; to je znamenje, da ne znaš
to znači da ne znaš
-
alámet m (t. alâmet, ar.)
1. znamenje, simptom
2. lepa priložnost, pravi čas
3. neurje, huda ura
4. prekletstvo
-
bên m, mest. bénu (t. ben) materino znamenje: imala je i jedan crni ben blizu pazuha
-
bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu
-
bìljēžje s (ijek.), bèlēžje s (ek.) znamenje, označba
-
bòžićnica ž
1. božičnica, božično darilo
2. darilo, ki ga fant podari dekletu kot znamenje, da se želi z njo zaročiti
-
čùgelj m, čùgljen m (t. čögen, čevgen, perz.) cehovsko znamenje, amblem
-
deleátur m (lat. deleatur) tisk. korekturno znamenje, naj se črka ali del teksta črta
-
dȍlmen m (fr. dolmen) arheol. dolmen, prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov
-
emblém m (fr. emblème < gr. émblema) amblem, znamenje, znak
-
èser m (t. eser, ar.) dial.
1. znamenje, sled
2. sad, delo, učinek: na eser polnoštevilen: sve pare, što si mi dao, na eser su
-
fánjak -njka m (madž. fank) etn. kolooar, ki ga žene nosijo na glavi kot znamenje, da so poročene
-
fitìljača ž bakla, s katero so nekdaj dajali znamenje, da je vdrl Turek v deželo
-
ìndīcīj -ija m, ìndīcija ž (lat. indicium) indicija, indic, sum vzbujajoče znamenje, znamenje, znak: progoniti okrivljenoga na osnovi indicija; imamo indicija da su Iliri već u praistorijsko doba radili kipove od drveta
-
išáret m (t. išaret, ar.) dial.
1. kretnja, gib: kazao mu -om
2. slutnja, znamenje: i kako ga ugledah, dođe mi neki išaret; veliki i strašni -i pokazaće se pred kijamet velika znamenja se bodo pokazala pred sodnim dnevom
-
kìlan m dial. nagrobnik, spomenik, spominsko znamenje: tu mu je kilan poboden
-
klȁšnja ž, klȁšnje klȁšānjā ž mn.
1. dolge bele nogavice v kmečki noši
2. krpica na račji ali gosji nogi kot razpoznavno znamenje
3. dial. usnjena podstava na konjski opremi, da zaprežna vrv ne drgne konja po trebuhu
-
kôb kôbi ž, mest. u kóbi
1. znamenje: zmija nikada nije dobra kob
2. sreča, usoda: vjera u zlu kob; dobra kob ti, neznana delijo!
3. dial. polt: čovjek lijepe kobi
-
mȁdež m prirojeno znamenje: madež na ruci