Franja

znâk m, mest. u znáku, mn. znâci in znȁkovi
1. znamenje, znak: dati znak očima, rukom, trubom; uzeti što u znak prijateljstva; to je dobar znak; znak čudenja lingv. klicaj; znak pitanja lingv. vprašaj; znaci interpunkcije lingv. ločila; navodni znaci lingv. navednice; prometni znakovi: zaštitni znak zaščitni žig; raspoznavni znak jednakosti mat. enačaj; kemijski, hemijski znaci; telegrafski znaci; u tom znaku češ pobijediti
2. znak: nositi u zapučku znak nogometnog društva
3. predznak: znak plus ili minus

znák m
1. znak, signal: dati znak s trobento, z zastavico; alarmni znak
2. znak, simptom: znak bolezni
3. značka, emblem: članski, društveni znak
4. znak, simbol: kemični, matematični znak

znák pril. v. vznak: pasti znak

dijakrìtičkī znâk (gr.) razločevalni znak: kukicom na č ovo se slovo razlikuje od c; dijakritičke znake uveo je u našu latinicu Ljudevit Gaj

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

emblém m (fr. emblème < gr. émblema) amblem, znamenje, znak

ìndīcīj -ija m, ìndīcija ž (lat. indicium) indicija, indic, sum vzbujajoče znamenje, znamenje, znak: progoniti okrivljenoga na osnovi indicija; imamo indicija da su Iliri već u praistorijsko doba radili kipove od drveta

markírati -am (fr. marquer) markirati, označiti, obliježiti, staviti marku, blijeg, beleg, znak, žig: markirati mejo, gorsko pot; markirati sceno
priručnim sredstvima označiti scenu

míg m
1. lak pokret: na mig vodje je skočil na cesto
2. mig, znak: mig oka
3. trenutak: na mig je bilo vse jasno

migljáj m
1. mig, znak: pazila je na vsak njegov migljaj; migljaj roke
2. nagovještaj (-veš-): dati komu migljaj

namíg m mig, znak, upozorenje, nagovještaj (-vešt-): dobiti namig

ômen ômena m (lat. omen) omen, znak, predznak, znamenje

ómen m (lat. omen) znak: dober, slab omen

pomíg m mig, znak: s -om glave je utišal množico

sìgnāl -ála m (lat. signalis) signal, znak: vidni, slušni, optički, akustički, svjetlosni signal; signal zastavicom; dati, davati -e

signál m (lat. signalis) signal, znak: zvočni, svetlobni signal; signal z zastavico; dati signal, dajati -e

signatúra ž signatura, oznaka, znak, signatura na knjigi, pri poli

stígma ž (gr. stigma) stigma, znamenje, znak, obilježje, obeležje

stigmatizírati -am stigmatizirati, stigmatizovati, utisnuti znamenje, znak

vžíg m
1. paljenje: motor na električni vžig
2. upaljenje, znak