zeleníca ž
1. zelena površina u krševitom predjelu (-de-) ili u urbanom naselju
2. bakrov acetat
oáza ž (gr. oasis) oaza, zelenica
zȅlēn ž, mest. u zeléni
1. zelenje: zemlja se obukla zelenju zemlja se je odela z zelenjem
2. zelenica, z zelenjem porasel prostor
3. zelenjava, povrtnina (korenje, peteršilj itd.)
4. zelenilo: njegove su oči poprimile zelen neba prije oluje