Franja

dúšati se -am se zaklinjati se, zakletvom dokazivati: kar naprej se duša, da mi ni nič dolžen

dúšiti se -im se zaklinjati se, zakletvom dokazivati: dušil se je, da bo vse izdal, če mu ne ustrežejo

kléti, klêti kùnēm, mi kunémo in kùnēmo, vel. kùni, kùnijāh -āše in kùnjāh -āše, klêh klê klésmo, klȅo kléla, klêt
I.
1. preklinjati: neću da me narod kune
2. psovati, sramotiti: sveca
II. kleti se zaklinjati se, rotiti se, prisegati: kleti se živim bogom; krivo se kleti tko se mnogo kune, malo mu se vjeruje; druže Tito, mi ti se kunemo

kléti kolnem, kolni -ite, klel -a (un)
I.
1. kleti, proklinjati: kleti koga, kleti s hudičem; ne maram, da me ljudstvo kolne
ne želim da me narod proklinje
2. psovati: kleti koga
II. kleti se kleti se, zaklinjati se: fant se je klel, da ne bo nikamor šel

primojdúšati se -am se zaklinjati se, kleti se dušom

priségati -am prisezati, prisizati, zaklinjati se, kleti se, polagati prisegu, zakletvu: prisegati na sodišču; prisegel je, da se ne šali
kleo se da se ne šali; tovariš Tito, mi ti prisegamo
druže Tito, mi ti se kunemo

ùklinjati se -ēm se zaklinjati se: uklinjati se božjim imenom

zàklinjati -njēm
I.
1. zaklinjati, rotiti: zaklinjati koga očinjim vidom, majčinim mlijekom da mu što kaže
2. zagovarjati: zaklinjati bolest
II. zaklinjati se zaklinjati se, rotiti se, prisegati

zaklínjati -am
I.
1. preklinjati: zaklinjati koga pri živem bogu za pomoč
2. prizivati: zaklinjati duhove, hudiča
II. zaklinjati se zaklinjati se: zaklinja se, da bo ob pravem času prišel

pridúšati se -am se zaklinjati se dušom: razgraja in se priduša, da ni kriv