Franja

vzròk vzroka m uzrok: glavni, postranski vzrok; vzrok in posledica; brez -a se pritoževati
bez uzroka se žaliti; vzrok temu je bolezen

ȉstočnīk m, ìstočnīk m
1. vir, vrelec: istočnik vode; istočnici za proučavanje našega jezika
2. potomec: istočnik kraljevske krvi
3. povzročitelj, vzrok, izvor: istočnik zla
4. vzhodnik, vzhodni veter
5. dial. prvi petek po veliki noči (pravosl.)

prȉčina ž (rus.) zastar. vzrok

sèvep m (t. sebep, ar.) vzrok, povod: sevep će mu biti smrti

ùzrok m, mn. ùzroci vzrok: neposredni, posredni uzrok; nemati ni najmanje -a za svadu; istraživati -e buni

ràdšta prisl. zakaj: radšta ode Novak u hajduke kaj je bil vzrok, da je šel N. med hajduke

ùvjetovati -ujēm (ijek.), ùvetovati -ujēm (ek.) pogojevati: uzrok uvjetuje posljedice kakršen je vzrok, takšne so posledice