-
vráta vrátā s mn. vrata: kućna, podrumska, dvokrilna vrata; poklopna vrata; ulazna vrata vhodna vrata; vrata za nuždu izhod v sili; izbaciti koga na vrata; širom otvoriti vrata na stežaj odpreti vrata; izići na prednja vrata; pokazati komu vrata; čistiti prvo pred svojim vratima; kucati na čija vrata; obilaziti tuđa vrata beračiti pred tujimi vrati; doći će sunce i na naša vrata tudi nam se bo nasmehnila sreča
-
vráta vrat s mn.
1. vrata: sobna, vhodna, steklena vrata
sobna, ulazna, staklena vrata; vežna vrata
vrata od predsoblja; smučna vrata
vrata na smik, posmična vrata; posvetovati se za zaprtimi -i
vijećati, većati iza zatvorenih vrata; potrkati na vrata
pokucati, zakucati na vrata; zapahniti vrata
zamandaliti vrata, zasunom zatvoriti vrata
2. vrata, kapija: vrata na cesto, s ceste; Železna vrata
Željezna vrata, Demir-kapija; mestna vrata
gradska kapija
-
dúri -i ž mn. vrata: kuhinjske, vežne, vrtne; na stežaj odpreti duri; lakota trka na duri; volitve so pred durmi
-
dvêri dvéri ž mn. (csl.)
1. vrata: dveri u zgradu, u zamak; otvoriti, zatvoriti dveri
2. vrata: rajske dveri; carske dveri srednja vrata na ikonostasu
-
dvéri dveri ž mn. vrata: odpreti dveri
-
gôl gôla m, mest. u gólu, mn. gólovi (angl. goal) gol, vrata, zadetek pri nogometu: gužva pred -om; postignut je treći gol
-
gól m (engl. goal) gol, vrata: brcniti žogo v gol
-
kàpija ž (t. kapy)
1. velika vhodna vrata na mestnem obzidju, pri hiši: straža na -i kasarne, logora; Stambol-kapija u Beogradu
2. deber, soteska: Demir-kapija
3. vrata, gol pri nogometu, hokeju itd.
4. Visoka kapija Visoka porta
-
pôrta ž (lat. porta)
1. vhod, vrata (zlasti cerkvena): gradani su pozatvorili -e; monah zaključa -u i ode u nutrinu samostana
2. cerkveno dvorišče (pravosl.)
3. Visoka Porta zgod. sultanska vlada v Istanbulu
-
pórta ž (lat. porta)
1. ulaz, vrata, kapija, veža: samostanska porta
2. porta, ograđeno dvorište pravoslavne crkve
3. Visoka porta sjedište (sed-) sultanske vlade u Carigradu, Top-kapi
-
vrȁtnica ž, vrȁtnice ž mn.
1. lesa: otac otvori vratnice na bašti
2. vrata: u prozore i vratnice lupa bura
3. naoknica: majka je zatvorila vratnice na prozorima
-
vrȁtnīk m
1. vratnik, podboj
2. portal, vrata: vratnik crkve
-
ȃr-kàpija ž (t. kapy) zadnja vrata
-
bávtara ž (nj. Falltor)
1. vrata za spuštanje i dizanje, vrata na svinjcu: odpreti -o nad svinjskim koritom; strešna bavtara
vraca za spuštanje na krovu
2. vraca, kao krpica na hlačama u alpskoj nar. nošnji koja se gore u pojasu zakopčavaju i nadolje otvaraju: hlače na -o; zapeti -o
zakopčati vraca na hlačama
-
bradína ž meso ispod vrata krmka: debela bradina
-
ćèpenak -ēnka m (t. kepenk) star. vrata orientalske trgovine ali delavnice; eno krilo se odpira navzgor, drugo se položi vodoravno in je obenem izložba blaga
-
dišèrisati -išēm dial. zapoditi, postaviti pred vrata
-
dúrnica ž vratno krilo, vratnica, krilo od vrata
-
dvóvráten -tna -o koji ima dvoja vrata: -i avto
-
kàlkān -ána m (t. kalkan)
1. vrsta ženske kape, plitev fes: u okolini Visokog nose žene kalkan; posle okupacije skinula je kalkan i obukla švapski šešir
2. ščit: za delijama se nose pašini srebrni -i
3. zaslon pri muslimanski hiši, da se ne vidi na dvorišče, ko so vrata odprta
4. zatrep: kalkan zatvara potkrovlje te se zove i pročelje
5. streha, ki se poševno spušča z ene stene na nasprotno: kuća na kalkan
6. sedlo: Dervišbeg poleti dogatu, sestru Zlatu skide sa dogata, dogatu se u kalkan izvio