Franja

Zadetki iskanja

  • vréči vržem, vizi ite, vrgel -gla, vržen -a
    1. baciti: vreči kamen v vodo, klobuk na tla; vreči komu kamen v glavo; vreči se na koga s polenom v roki
    baciti se na koga s cjepanicom (ce-) u ruci; vreči se na koga s polenom
    baciti se na koga cjepanicom; vreči sidro
    baciti kotvu; vreči kaj v staro šaro
    baciti što u staro gvožde; vreči puško v koruzo
    baciti pušku u trnje
    2. oboriti: vreči dijaka pri izpitu; vino ga je vrglo
    vino ga je oborilo; vreči koga s konja
    3. odbaciti: vreči kaj od sebe
    4. izbaciti: vreči koga iz šole, iz hiše, na cesto
    5. svrgnuti: vreči koga s prestola
    6. baciti, tresnuti: vreči koga ob tla
    7. skresati: vreči komu resnico v obraz
    skresati komu istinu u lice
    8. vrći se, umetnuti se na koga: vrgel se je po očetu; vreči se na študij
    baciti se, dati se na studij; vreči kaj nase
    u hitnji, u žurbi što baciti na sebe, upola se obući; vreči karte
    odigrati igru kartama; kar vrglo ga je, ko je to slišal
    prosto je skočio kad je to čuo; posestvo bo malo vrglo
    posjed (-sed) je slabo unosan
  • báciti bâcīm, báci, bácih, bâcī
    I.
    1. vreči, zagnati, zalučati: baciti kamen preko potoka, na zemlju; baciti pogled na što; baciti sidro; baciti što u staro gvožđe; baciti bombu; bombarderi su bacili tepih na grad; baciti što na đubre; baciti vatru izzvati nezadovoljstvo; baciti glavu u torbu izpostaviti se nevarnosti; baciti kome klipove pod noge metati komu polena pod noge; baciti karte; baciti ključ zavreti, voda je bacila ključ; baciti kocku; bolesnik je bacio krv; baciti krivicu na koga zvaliti krivdo na koga; baciti koga na ulicu; baciti prašinu u oči; baciti u vazduh razstreliti; baciti rukavicu kome vreči komu rokavico, izzvati koga na dvoboj; baciti u koš, u staro gvožđe
    2. zapraviti: baciti pare na što, uzalud
    3. zabrusiti: baciti u lice, u oči
    4. položiti: baciti u postelju
    5. priliti: baciti ulje na vatru
    6. vznemiriti: baciti crva u glavu
    7. začarati: baciti čini, čari
    II. baciti se
    1. vreči se: baciti se pred koga, na koga, na zemlju
    2. napasti: baciti se na koga
    3. lotiti se: baciti se na posao, na knjigu
  • dobáciti dòbācīm
    1. vreči: dobaciti kladu na vatru, prosjacima darak u šešir, dobaciti prstima, rukom poljubac
    2. zadeti: puška je dobacila
    3. pripomniti: postaraću se o tome, dobacio je predsjednik
  • fȑknuti -nēm, fŕknuti fr̂knēm
    1. odleteti: gospoda će frknuti iz varoške kuće
    2. vreči: frknuti bombu u vodu
  • hȉtiti -īm
    I.
    1. vreči: hititi kamen na koga
    2. ujeti: hititi koga za ruku
    II. hititi se
    1. vreči se: hititi se kamenom na koga
    2. zagrabiti za, lotiti se: hititi se noža
  • hȉtnuti -nēm
    I. vreči: hitnuti džak na leđa, grudu blata za kim
    II. hitnuti se
    1. vreči se: može li se daleko hitnuti
    2. zavihteti se: hitnuti se na konja
    3. ritniti, brcniti: magarac se hitnu zadnjim nogama
  • ìzbiti ȉzbijēm, vel. ìzbīj; izbìjen -èna
    1. izbiti: izbiti klin s klinom; izbiti komu što iz glave; izbiti komu nož iz ruke, komu oko; izbiti dance na buretu
    2. odbiti: časovnik izbi dvanaest
    3. pretepsti: izbiti koga na mrtvo ime
    4. spinjiti: izbiti vrhnje, pavlaku
    5. pristužiti: izbiti štogod na nadnici, na radu
    6. izbiti, pridobiti korist: iz mutne situacije izbiti svoju korist
    7. vreči: izbiti koga iz sedla
    8. izbruhniti, začeti se: izbila je kuga, revolucija
    9. pognati: izbilo je lišće; izbila je trava
    10. predreti: djetetu su izbili zubi
    11. priti, privreti na dan: izbila je voda; izbila je istina
    12. priti, prebiti se: oko podne izbili smo na planinski greben
  • izgnijèzditi ìzgnijezdīm (ijek.), izgnézditi ìzgnēzdim (ek.) vreči, pregnati iz gnezda
  • izmètnuti ìzmetnēm
    I.
    1. vreči: izmetnuti koplje
    2. postaviti, izpostaviti: medenjari izmetnuli na oglede medenjake
    3. izpostaviti: kralj Amulije je dao izmetnuti Romula i Rema
    4. pahniti, izpostaviti izmetnuti koga ruglu svjetine
    5. izstreliti: izmetnuti pušku
    6. splaviti, odpraviti
    II. izmetnuti se
    1. sprevreči se: njihova veza izmetnu se u bračni čvor
    2. izroditi se, izpriditi se: izmetnu se, a nitko u cijeloj porodici mu nije takav
    3. vreči se: izmetnuti se na oca
  • mȁšiti -īm
    I.
    1. vreči: smrt će nas mašiti u ništa
    2. ekspr. prestopiti: nisu Turci još mašili rijeku
    II. mašiti se
    1. seči po čem, za čim: mašiti se sablje, za šešir, rukom u džep
    2. lotiti se, prijeti za: mašiti se pera
    3. vzdigniti se, pognati se: mašiti se neba i oblaka
    4. zavihteti se: smrt se maši na ramena svome konju
  • mètnuti mȅtnēm, mètni, mètnuh mȅtnū, mètnuo -ula, mȅtnūt -a
    I.
    1. dati: metnuti kapu na glavu, novac u džep, koga u novine, drva na vatru, jezik za zube
    2. postaviti: metnuti na kocku; metnuti na zemlju
    3. pristaviti: metnuti sto do stola
    4. položiti: metnuti knjigu na sto, govedima sijeno, ruku na srce
    5. vreči: metnuti koga u tamnicu
    6. nadeti: metnuti komu jaram, konju uzdu
    7. vsaditi: metnuti hljeb u peć
    8. vložiti: metnuti voće, kupus, krastavce, zimnicu
    9. napisati: adresu nisi dobro metnuo
    II. metnuti se
    1. vreči se, zavihteti se, pognati se: metnuti se na konja
    2. vreči se: sin se metnuo na oca
  • obòriti òborīm
    I.
    1. podreti: oboriti drvo, protivnika, kuću
    2. povesiti: oboriti glavu, oči
    3. zaklati: oboriti najbolje jagnje
    4. prevrniti: oboriti stolicu
    5. vreči: oboriti na ispitu; revolucionari su oborili režim
    6. sprožiti: oboriti vatru ustreliti
    7. znižati: oboriti cijene
    II. oboriti se
    1. vreči se: oboriti se na jestvine
    2. zavaliti se, zvaliti se: pred njega se oborio ničice čovjek kao gora
    3. napasti: oboriti se na koga
  • òbrušiti -īm
    I.
    1. vreči, pognati: neprijatelj je obrušio na nas svu svoju silu
    2. podreti: obrušiti plafon hale
    II. obrušiti se vreči se, pognati se, usuti se: na nas se sada obrušiše sve slobodne neprijateljske baterije
  • okòmiti òkomīm
    I.
    1. navpik postaviti
    2. ekspr. vreči: okomiti oko na što; okomiti svoju žaoku na koga obrniti svoje želo proti komu
    II. okomiti se ekspr. spraviti se na koga: sad se okomio na mene
  • razbáciti ràzbacīm
    1. vreči: djevojka je razbacila ruke po jastucima
    2. razmetati: mrave smakni, gnijezdo im razbaci
  • sjàkariti -īm
    1. sleči (obleko)
    2. zgrabiti: sjakariše ga u soldate
    3. vreči, naložiti si: vezuje žito u vreći ruka hitra da ga premjeri i na leđi ga sjakari
  • smáknuti smȁknēm
    I.
    1. sneti, strgati: smače i zdera sve zavoje s rana svojih
    2. sneti: smaknuti prsten s prsta, kaiš s kaišnika
    3. osmukati: smaknuti lišće s grana
    4. usmrtiti: smaknu Ture toliko junaka
    5. ekspr. suniti, ukrasti: juče mi je na trgu jedna kumica smakla hiljadu dinara
    6. vreči: smaknuti s prijestola
    7. strniti: smaknuti redove
    8. smaknuti s uma gl. smetnuti s uma
    II. smaknuti se
    1. sneti se
    2. osmukati se
    3. usmrtiti se
    4. stisniti se, skupaj se pomakniti: gosti za stolom se smakli da bi načinili mjesta novima
  • spùstiti spȕstīm
    I.
    1. spustiti: spustiti veo, koprenu, zavjese, kovčeg u raku
    2. povesiti: spustiti pogled
    3. znižati: spustiti cijene robi, glas
    4. zvezati, zviti: spustiti jedra spustiti, zviti jadra
    5. vreči: spustiti sidro
    6. splaviti: spustiti brod u more
    II. spustiti se
    1. spustiti se: spustiti se niz stepenice, niz konopac
    2. pasti: spustiti na koljena; spustila se noć, magla
    3. uliti se: spustila se kiša
    4. ponižati se: spustiti se do životinje
  • srúčiti srûčīm
    I.
    1. zliti: sručiti vodu u lonac; sručio mu je cio kotao vode na glavu
    2. vreči: u kositreni tanjur sruči deset dukata
    3. ekspr. zvrniti, popiti: sručio je litar, litru vina
    4. iztresti jezo: sve je na mene sručio
    II. sručiti se
    1. usuti se: kamenje se sručilo niz padinu; sve se nesreće sručile na mene; kiša se sručila na zemlju; neprijateljska vojska se sručila u dolinu
    2. znesti se nad kom: sručiti se na koga
  • stȕriti -īm vreči, odriniti dol, proč: zmaj ostane na mjestu mrtav, a careva kći sturi ga s krila; pa dohvati glave te ih sturi dolje u avliju