Franja

vléči vlečem, vleci -ite, vlekel -kla, vlečen -a
1. vući: vleči vejo po tleh; vleči figuro pri šahu, nogo za seboj, koga za nos, koga za lase, za kito; vleči meč iz nožnic, žebelj iz deske, trn iz kože; vleči mleko na dudko; vleči pipo
vući lulu, uvlačiti dimove; vedno ga vleče k njej
2. vući, tegliti: vleči voz
tegliti kola; vleči topove na položaj
3. vleči dreto hrkati; vleči koga za nos
vući koga za nos, zavitlavati koga; vleči na ušesa
vući na uši, osluškivati; vleči ploh
ostati ove godine neudata; tu vleče
ovdje je promaja; komaj se vleče, tako je slab
jedva se vuče zbog slabosti; pot se vleče
put se oteže; vleči se za koga
zauzimati se za koga

cìkljati -am dial.
1. težko nositi, vleči: jedva cikljam ovu vreću brašna
2. težko hoditi, iti

cȉmati -ām
1. cukati: cimati koga za rukav, konja za uzdu
2. suvati: cimati koga u leđa
3. majati: cimati ogradom
4. vleči: cimati dojku i žurno piti mlijeko

čùpati -ām
I.
1. pukati, puliti: čupati korov iz zemlje, komu sijede, sede kose, platno
2. skubsti: čupati kokoš
3. vleči, lasati: čupati koga za kosu
4. trgati: čupa me u želucu, u stomaku
II. čupati se
1. puliti se, trgati se, mikastiti se: one se čupaju za kosu; čupati se oko novca
2. izvijati se: ona se čupala iz njegovih ruku

tèzmati -ām (se) dial.
I.
1. vleči: ne tezmaj to, dete
2. ekspr. tepsti, tolči: bogme on nju tezma kako valja
II. tezmati se
1. vleči se
2. natezati se, zelo se truditi: sigurno si se prilično tezmao s dječacima po svijetu
3. pričkati se: ti se tamo tezmaj, a tu ne galami

vȁditi -īm
I.
1. jemati iz: vaditi hljeb iz peći, novac iz novčanika
2. potegniti, vleči: vaditi sablju iz korica; dijete su morali kliještima vaditi
3. vlačiti: vaditi vodu iz bunara, zapušač iz boce
4. izdirati: vaditi zub kome
5. točiti: vaditi med iz saća
6. kopati: iz bosanskih rudnika vađeno je gvožđe, olovo i bakar; vaditi krompir motikom ili rukama
7. puliti: vaditi repu na njivi
8. dvigati, dvigniti: vaditi dokumente, putnu ispravu
9. kupiti: vaditi kartu na željezničkoj stanici
10. iztakniti, iztikati: vaditi kome oči
11. vaditi drugi, treći korijen, koren koreniti
12. vaditi kome dušu moriti, nadlegovati koga; vaditi kesten iz vatre za drugoga hoditi v žerjavico po kostanj za drugega
II. vaditi se
1. reševati se: posavjetovao mu je da se vadi sam kako god zna, a da njega ne miješa u te stvari
2. odškodovati se: moraju da se vade zato što im gosti često odu, a da ne plate ceh

vucáriti vùcārīm (se)
1. vleči (se): dva pandura vucarila su kravicu
2. vlačiti (se): vucariti se sa lakim ženama

vúći vúćēm, vel. vúci, vúcijāh vúcijāše, vúkoh vȗče, vûkao vúkla, vúčen -a
I.
1. vleči: vući kola, koga za rukav, koga za nos; ljubav ga je vukla k njoj; dijete dobro vuče; vući crtu; vući vodu iz bunara, mač iz korica, čavao, ekser iz daske
2. vući sebi vleči na svojo stran; vući noge vleči noge, težko hoditi; vući vodu na svoj mlin; vući koga za jezik; vući korist iz čega imeti korist iz česa; vući lance, okove biti v ječi; vući rep za sobom imeti madež na svojem imenu
II. vući se
1. vleči se: haljina se vuče po zemlji, po podu; lanac Karavanki vuče se duž sjeverne granice
2. vlačiti se: vući se poslije, posle bolesti; što se vučeš s onom bitangom
3. dajati se: što se vučeš s tim čovekom po novinama, po sudu
4. vuci mi se ispred očiju poberi se mi izpred oči; vući se klipka s kim kosati se s kom

zavitlávati -vìtlāvām
1. zamahovati
2. vrtinčiti
3. ekspr. zafrkavati, vleči: tako su jadnika stalno zavitlavali

žȉčiti -īm
1. garati: žičiti cijeli dan
2. vleči: što mu ne pomognete kad on sam žiči toliku krupicu
3. krepiti: rad žiči i čovjeka i životinju

žȉpčiti -īm dial.
1. garati: narod je ropski žipčio, a gospoda su se zabavljala
2. vleči: nalegao je na prečagu na rukunici i žipčio kao sivonja
3. ekspr. pešačiti, bosopetiti: vratite me kući, inače odoh sama, makar žipčila i dan i noć

čákljati -ām vlačiti z drogom čolne k sebi, vleči čoln k sebi, vlačiti predmete iz vode: on ide ivicom zagata do ljudi koji čakljaju dugim čakljama šel je po robu jezu do ljudi, ki so z dolgimi drogovi vlačili nekaj iz vode

čepùkati -ām stopati, počasi hoditi, iti, vleči se: on ore, a snaha mu čepuka za njim i baca u brazdu sjeme

ćúliti ćûlīm (t. kulak) striči z ušesi, na uho vleči: špijuni ćule uši i odmah javljaju što su čuli; ja ćuljah, ti ćuljaše

ćúljiti ćûljīm striči z ušesi, na uho vleči: ja ćuljah

gégati gêgām
I.
1. majati se, racati, med hojo se zibati: okružen tetkama i stričevima gega u proševinu
2. leno se vleči, krevsati, švedrati: to neki pupavi penzioner gega
3. s težavo hoditi: ranjenici gegaju teško i bosi po planinama
II. gegati se zibati se: bile su širokih bokova i gegale se u hodu

klatáriti
I. bingljati: klatariti nogama sjedeći na klupi
II. klatariti se
1. klatiti se: klatariti se po selima
2. ekspr. vleči se, majati se, krevsati: kolona se polako klatari uz brdo
3. bingljati: klatare se ruke tanke

kopitáriti -pìtārīm vleči ladjo po reki navzgor z živinsko ali človeško močjo

ljȕmati -ām vleči se, težko hoditi, majati se, hlačati: on ljuma pored kolone kao natovaren pomeljar; medvjed ljuma kroz šipražje

lúnjati lûnjām
I. postopati, pohajkovati: lunjati po gradu, kao pseto bez gose
II. lunjati se
1. postopati, pohajkovati: lunjati se po kafanama, kavanama
2. vlačiti se, vleči se, težko hoditi lunja se ona i kašljuca