Franja

víslice -ic ž mn. vješala (ve-): obsojen na vislice
osuđen na vješala; umreti na -ah

gâlge gâlgā ž mn. (n. Galgen) nizko pog. galge, vislice, gavge

sòha ž, tož. sȍhu, mn. sȍhe
1. soha, kol
2. tovorniška rogovila za podpiranje tovora
3. obešalo za perilo ali ribiške mreže
4. ladijsko dvigalo
5. mn. sohe vislice

vjȅšala s mn. (ijek.), vȅšala s mn. (ek.) vislice: osuditi na vješala

čȅngel m, čèngele ž mn. (t. čengel, perz.)
1. kavelj: objesiti prase o čengel
2. železni kavlji kot vislice: načiniću oko kule gvozdene čengele; skapao je na čengelama u Beogradu
3. kljuke: zidove povezati -ama

kònop m, kònopac -pca m (lat. canapus) konop, konopec, vrv: žičani konop; igrati na -u plesati na vrvi; ići pod konopac iti pod vislice; goniti koga kocem i konopcem neusmiljeno koga preganjati; ljudi s koca i konopca ljudje sumljive preteklosti; omastiti konopac biti obešen; plesti za koga konopac streči komu po življenju; poslati kome svileni konopac zgod. poslati komu svileno vrv, da se obesi (sultan vojskovodji, ki je bil poražen)