Franja

vás -í ž selo: vsa vas govori o tem; vsa vas se je zbrala
čitavo selo se skupilo; živeti v vasi
živjeti (-ve-) u selu; v vas iti
ići u posjetu (-se-); na vas iti
ići u društvo vršnjaka; fantje pojo na vasi
momci pjevaju (pe-) u selu; v vas hoditi k ljubici
odlaziti na sastanke s draganom; španska vas
špansko selo; gorska vas
brdsko selo; obcestna vas
selo kraj puta

ćòjluk m (t. köjlük perz.) vas, naselje

kmètija ž
1. tlačanstvo: kmetija je dokinuta odavno
2. vas, ki ji načeluje župan

làdānje s (kajk.)
1. podeželje, dežela, vas, provinca
2. posestvo na deželi
3. letovanje na deželi: provesti ljeto na -u

sèlo s, mn. sȅla sȇlā
1. vas: razbijeno, zabijeno, nizno, cestovno, zvjezdasto, okruglo, ušoreno selo; selo u gomili; špansko selo španska vas
2. podeželje, dežela: ići na selo; živjeti na -u: gl. tudi sijelo

ve os. zaim. tož. mn. dial. vas: pa veliš, ja da idem, da ve ostavim pa praviš, da naj grem in da vas zapustim

prnjávor m (gr. pronoia)
1. samostansko posestvo in tlačanska vas na njem
2. slabš. zakotna vas

sèlēndra ž slabš. zakotna vas

vídva m i védve ž lična zamj. za 2. lice dv. vi, vas dvojica, vas dvoje: vidva sta moja prijatelja, vedve sta moji prijateljici; vaju dveh ne vidim; vama dvema izročam pozdrave; vaju dva bom obiskal; vaju dve pozdravljam; pri vaju dveh je lepo; z vama dvema je potovanje prijetno

bàška (t. baška)
1. prisl. posebej, ločeno: on živi baška od svoga oca; zatim je njih razmjestio baška momke i baška djevojke
2. neskl. prid. poseben, drugačen: svako selo baška adet vsaka vas ima svoje navade
3. baška je gazda, a baška je njegov odnos prema radnicima eno je gospodar, drugo pa njegov odnos do delavcev

fùtrōl -óla m, futróla ž (n. Futteral) tok: svirači spremiše svoje instrumente u futrole; turiti, zabiti nos u futrolu umakniti se, skriti se; larmate, a kad dode da se radi, a vi šmug, pa nos u futrol vpijete, ko pa se je treoa lotiti dela, vas ni nikjer

hȁjati -ēm marati, biti mar: za dijete i ne haješ, kao da nije tvoje; tko vas haje plode li krši vinom? Komu od vas je mar, ali kras daje vino?

mílati se mîlām se zastar. kazati se, videti se izza česa: ja vas pitam, milan li se uprašam vas, ali me vidite

podíći pòdīdēm, oni pòdīdū, podīdi, podídoh pȍdīde, podìšao podìšla
1. priti pod, stopiti pod: podišao sam pod drvo
2. pristopiti, približati se: pukovi podišli sa zapada, tukli su varoš; reka je bila podišla do pod same ograde oko bašta
3. spreleteti: podišli ga mravi (mravci, trnci) spreleteli so ga mravljinci: podidu vas žmarci od miline spreletela vas je zona od slasti, od blaženosti
4. ekspr. ukaniti koga: ali mu je podišao

pozàmrcati -čēmo: što razgovor kakav ne počnete, no pospaste i pozamrcaste? mar bi se pogovarjali, ne pa da ste drug za drugim pozaspali in vas je zatela noč

špânskī -ā -ō španski: španski jezik, narod; španski protokol stroga pravila ceremonijala na španskem dvoru; -a buba zool. španska muha, lytta vesicatoria; -a djetelina bot. gl. lucerka; -a trska bot. trstika; španski zid španska stena; -o selo španska vas

ušòriti ùšorīm postaviti hiše tako, da med njimi nastane ulica: ušoreno selo vas z ulicami med hišami

vȁš -a -e zaim. vaš: je li ovo -a kuća?; bio je primljen u službu na -u preporuku; naši i -i radnici; dođe mečka i pred -u kuću čaka vas neizogibna usoda; -i igraju, a naši ridaju; bijaše, beše vaše vaš čas je minil, minila je vaša mladost, čas vaše oblasti; nije vaše znati vremena i leta koje otac zadrža u svojoj vlasti vam nič mar čas in leto; već ako ste udarili u šalu, što vaše nije razen če se šalite, kar ni vaša navada