Franja

urádnik m činovnik, činovnik: pisarniški uradnik
kancelarijski činovnik; bančni uradnik
bankovni, bankarski činovnik; sodni uradnik
sudski činovnik

čȁsnīk m
1. dostojanstvenik, funkcionar: odborki časnici; imati poznanstvo među opštinskim časnicima
2. starešina pri poroki
3. častnik, oficir
4. uradnik, uslužbenec

čìnōvnīk m, činòvnīk -íka m uradnik: upravni, bankovni činovnik

mèmur m (t. memur, ar.) uradnik, uslužbenec

teskerèdžija m
1. uradnik, ki izdaja listine, potrdila
2. pisar, zapisnikar

administratívac -vca m žarg. administrativec, upravni uradnik

bankárac -rca m pog. bančni uradnik

beàmter m (n. Beamte) nizko pog. uradnik kruhoborec

čìnōvnikovati -ujēm biti uradnik, služiti kot uradnik

ćáta m, ćáto m, ćátib m (t. kâtib, ar.) star. pisar, administrativni uradnik: dođoše sudija i ćata

deftèrdār -ára m (t. defterdar) zastar. najvišji uradnik v turškem državnem računovodstvu, pozneje imenovan finančni minister

èdīl -íla m (lat. aedilis) edil, rimski uradnik

èmīn -ína m (t. emin, ar.)
1. nadzornik, ugravnik
2. emin, nekdaj turški finančni uradnik, carinik, davkar ipd.

grùntōvničār m, grùntōvnīk m uradnik zemljiškega urada

mandàrīn -ína m (sansk.) mandarin, najvišji kitajski uradnik

mȁtičār m
1. matičar, uradnik matičnega urada: registracija rođene djece vrši se kod -a
2. matičar, ud, član Matice

mulàzim m (t. mülâzym, ar.) dial., zgod.
1. poročnik v sultanski armadi
2. nižji sodni uradnik: trećeg dana stigao je mulazim iz Užica sa dvojicom zaptija

musèlim m (t. musellem, ar.) zgod. visok turški upravni uradnik: tu dolaze, u posjetu, i vladika, muftija, rabiner i muselim

mutesèlim m (t. mütesellim, ar.) zgod. visok turški upravni uradnik

múzur m (t. muhzur, ar.) zgod. sodni uradnik, izvršilni sodnik, upravni organ