Franja

trî m, ž, s štev. trije, tri, rod. tríju, daj., mest., orod. tríma, tož. trî: tri prijatelja, tri žene, tri pisma; donosim vam pozdrave od triju vaših prijatelja; bez vas triju lako ćemo; popio je čašu mlijeka sa tri jaja na umak; došla su tri momka; ovdje rade tri žene; na stolu leže tri pisma; došli su predstavnici triju gradova; daj to trima djevojkama; vidim tri mladića; razgovarao sam sa trima ženama = sa tri žene; uraditi nešto na tri ćoška narediti kaj narobe

trí ž i s glavni broj tri, v. trije

Trî králja trije kralji (kat. praznik, 6. jan.)

tríput, trî púta prisl. trikrat: triput bog pomaže

trȉsta, trî stȍtine štev. tri sto

trijé i tríje m i tri ž s glavni broj tri: trije možje
tri muža; treh mož, treh žena
triju žena, treh imen
triju imena; tri može, tri žene, tri imena; pri treh možeh, pri treh ženah, pri treh imenih; s tremi možmi, s tremi ženami, s tremi imeni; biti v treh
biti u troje; tja v tri dni govoriti
govoriti, naklapati koješta; ob treh
u tri sata; tri in pol
tri i po; ob pol treh
u dva i po; trije kralji
Tri kralja (katol. praznik)

trȍje tróga i trȍjega skupni štev.
1. troje: mora se razlikovati troje; uzet ću jedno od troga, od trojega; približati se trome, približati se trojemu; raspitati se o trome, o trojemu
2. tri: naišao sam na njih troje naletel sem na te tri (en moški in dve ženski, dva moška in ena ženska, dve ženaki in otrok); u kući su otac, majka i ujak; osim njih troga niko se ni za šta u kuči ne pita; njima troma (trojima) do sebe je morala mjesta da napravi
3. ob skupnih samostalnikih kot štev.: troje djece; troje jagnjadi, troje piladi trije otroci, trije jagenjčki, tri piščeta
4. gl. troji -e -a

tróje s
1. troje: moramo razlikovati troje; kupil sem troje rokavic
2. trojica, troje: dokaj jo baronov snubi, troje iz dežele laške, troje iz dežele nemške, troje iz Štajerske in Kranjske
3. tri: troje vozil

baglàma ž (t. baglama)
1. tečaj, stožer: vrata, prozorska krila okreću se na -ama
2. tamburica na tri strune

bárk m (engl. bark) bark, jedrenjača sa tri jarbola i unakrsnim jedrima

bi part. za tvorbu, obrazovanje kondicionala za sva tri lica i broja
1. kazuje uvjetovanost, uslovnost glag. radnje: išče žensko, ki bi mu gospodinjila
traži ženu koja bi mu bila domaćica
2. kazuje želju, tvrdnju, pretpostavku: gledališče naj bi tudi vzgajalo; po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem; rekel bi, da to ni res
3. u vezi ne da bi kazuje kako se radnja glavne rečenice vrši: odšel je, ne da bi se bil poslovil
4. kaj bi tisto!
stvar je beznačajna!; o tem ni da bi govoril
o tome ne valja govoriti: to je praznoglavec. Ne bi rekel
čini mi se da nije, ja bih rekao da nije; če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel
možda, ja ne znam

birét m (it. berretta) kapa kat. svećenika, sa tri izbočine

dvátri prisl. dva ali tri: dva tri: izabrao je dvatri druga kao pratioce te se s njima uputio prema gradu

ledenják m
1. v. ledenik
2. mn. tri "hladna" sveca sredinom svibnja, maja, Pankracije, Servacije i Bonifacije

lijèrica ž, lìrica ž ljudski inštrument na tri strune v Dalmaciji

máli -a -o
1. mali: mali prst; -a črka
malo slovo; velika in -a začetnica
veliko i malo početno slovo; -a vrata; -a potreba
mala nužda; -a država
2. sitni: mali kmet
sitni; mali seljak; -a buržoazija
3. mali božič Tri kralja, Bogojavljenje; mali bratranec
sin očeva bratučeda; mali ekran
televizija; mali hlapec
mlađi sluga; mali oglas
inserat; imeti kaj v -em prstu
imati što u malom prstu; mali srpan
srpanj, juli; mali traven
travanj, april; mali šmaren
Mala gospođa; -a maša v. mali šmaren; -a južina
užina, obrok poslijepodne (-sle-); -a norica v. kranjska bunika; živi ko mali bog; mali možgani
mali mozak; Mali medved, Mali voz
Mali medvjed (-ved), Mala kola; mali jesen bot.
crni jasen Fraxinus ornus; -a kopriva bot.
žara, Urtica urens; -a štorovka bot.
panjevčica, Pholiota mutabilis; mali kruhek etn.
vrsta peciva; -a šola
priprema djece, dece za osnovnu školu; mali golf; -a antanta; mali klinkač zool.
orao kliktaš, Aquila pomarina; u vezi sa ta: ta mali eufem.
muški ud; ta -a eufem.
ženski spolni organ; ta mali je še v postelji
mali je još u krevetu; -o in veliko se zbira
skuplja se malo i veliko; še to -o, kar imam
još ovo malo što imam; popil je nekaj -ega
popio je nešto malo; iz -ega raste veliko
od malena raste veliko; biti z -im zadovoljen
biti malim zadovoljan; poletje je do -ega brez dežja
ljeto, leto je gotovo bez kiše; že od -ega je tak
od djetinjstva (de-) je ovakav; po -em je začelo deževati
malo-pomalo poče padati kiša; za -o se mi zdi
to me vrijeđa, vređa, krivo mi je

rastròjiti ràstrojīm raztrojiti, razdeliti na tri dele

ščepèc -pca (čəp) m čup, čupak, količina koliko se između dva, tri prsta odjednom uzme, zahvati, priza: ščepec soli, tobaka pri nosljanju; ščepec čaja; ščepec resnice
malo istine; biti za ščepec pametnejši
biti malo pametniji

tridejánka ž drama u tri čina

trifólij m (lat. tres, folium) trifolij, trifolijum, trolist, skup od tri čovjeka, trolisna djeteljina (de-)