Franja

tîr m, mest. u tíru (it. tiro) dial. udarec, zamah, sunek: od prvoga -a dobroga sina, tako čestitaju mladencima poslije vjenčanja

tír -a i -ú m
1. putanja: tir satelita okoli Zemlje
2. trag: ni sledu ne -u za njim
nestao je bez traga i glasa
3. prtina: tir skozi sneg
4. kolosijek, kolosek, željeznička (-le-) pruga, tračnice: železniški, slepi, industrijski tir;
vlak stoji na prvem -u; spraviti iz -a
izbaciti iz kolosijeka

kàsina ž dial. gaz, tir, sled, pot: načiniti -u u snijegu, u snegu; razaznaješ jedva putanju od -e, jer je sneg suv, pa trag zameće

kȍlosijek m (ijek.), kȍlosēk m (ek.)
1. tir: željeznički, uski, normalni, široki kolosijek; mrtvi (slijepi) kolosijek mrtvi tir, slepi tir
2. kolesnica, kolotečina

kolòtečina ž
1. tir: mašina je iskočila iz -a
2. kolotečina, kolesnica: kolotečina poljskog puta

pr̂t pr̂ti ž gaz, tir: prt u snijegu: ima -i preko polja; kud je prt, tud je put

pr̀tina ž, prtìna ž gaz, tir: načiniti -u u snijegu

pr̀tinār m kdor dela gaz, tir

pr̀titi -īm delati gaz, tir, tiriti: prtiti put u snijegu

putànja ž
1. pot: idi sve tom -om, pa ćeš brzo doći
2. pot, tir: putanja puščanog zrna; -e svih zvijezda su kružnice; putanja je linija koju opisuje neko tijelo pri svom gibanju

òrbita ž, òrbit m (lat. orbita)
1. astr. orbita, krožnica, tir nebesnega telesa
2. anat. orbita, očesna duplina

prtìnica ž ozka gaz, ozek tir

trupčànīk -íka m tir po snegu za spuščanje ali vlačenje hlodov iz gozda

mr̀tav -tva -o, dol. mȓtvī -ā -ō in mr̀tvī -ā -ō
1. mrtev: mrtav čovjek, jezik, kapital, inventar, vulkan; mrtvi teret mrtvo breme, balast; mrtvi ugao mrtvi kot; mrtvi hod prosti tek; mrtvi kolosijek (kolosek) mrtvi tir; -a ulica, sezona, tačka, zona; -a kopriva bot. mrtva kopriva, Lamium; -a priroda tihožitje; -a straža voj. mrtva straža; -o more mrtvo morje; Mrtvo more; -o slovo na papiru mrtva črka na papirju
2. mrtvaški: mrtvi znoj obli joj cijelo tijelo; mrtvi znoj probi sve prisutne
3. mrtav umoran do smrti utrujen; izbiti koga na -o ime premlatiti koga kot slamo; -o puhalo ekspr. lenuh

uvèsti uvèdēm, uvèdi, uvèdoh ȕvede, ùveo uvèla, uvèden -èna
1. uvesti, vpeljati: uvesti običaj; uvesti nov zakon, novu industriju, što u upotrebu, koga u društvo; uvesti red = uvesti reda vpeljati red; uvesti koga u posao vpeljati koga v delo; uvesti koga u dužnost vpeljati koga v službo; uvesti u praksu, u život; uvesti u kolosijek vpeljati koga na pravi tir; uvesti u posjed vpeljati koga v posest; uvesti u tanke niti biti pred katastrofo
2. nasnovati: uvesti predu u brdo