Franja

i te kákav -kva -o in še kakšen: on je radnik, i te kakav radnik

i te kȁko prisl. in še kako: ona je dobra, i te kako dobra

i te kȍlik -a -o in še kolikšen

i te kȍliko prisl. in še koliko

te vez.
1. ter, in: ja mu pričam te pričam, a on ništa; oko vatrice posjedali ukućani te razgovaraju; raspre sjeme posijaše grko te s njim pleme srpsko otrovaše seme razprtij so posejali grenko in z njim zastrupili srbski rod
2. da: šta ti je te se tako ludo smiješ, smeješ?; šta ti je, more, te ćutiš? hej, kaj ti je, da molčiš?; on nagna sina te se oženi
3. pa: i još jedared, ne dam te ne dam
4. ki: naši su stari mnogo prevodili psalme, a osobito one te se zovu pokorni
5. pa še: da li je pismen? Pismen, te kako; ima li kakve razlike izmedu Slovena i Germana? - Ima, i te kakve!; da li se to isplati? - Isplati, i te kako!; to ti se i te kako isplati

bohoríčica ž pismo koje je zaveo u 16. v. A. Bohorič te se održalo kod Slovenaca do sredine 19. v.

botrína ž kumstvo, odnos između kuma i kumčeta te njegovih roditelja

brénkati -am
1. trzali žice, udarati u žice: brenkati na harfo
biti u harfu; brenkati na kitaro
2. drnkati, drndati, rđavo svirati
3. jedno te isto govoriti: vedno nam brenka o tem
4. ekspr. govoriti: zdaj brenka na drugačne strune
sada govori drukčije; brenka nam na čustvene strune
govori da bi uticao na naša čuvstva

céh m (nj. Zeche)
1. ceh, zadruga, esnaf, rufet: čevljarski, krojaški ceh; sprejeti koga v ceh
2. pejor. grupa ljudi istoga zanimanja te s istim interesima: novinarski, filmski ceh

čáj -te interj. čekaj -te: čaj, da pogledam

čák -te interj. v. čaj -te: čak me, hinavec

čákaj -te interj. čekaj -te: čakaj, kaj sem že hotel reči; le čakaj, bova že poračunala

človečnják m, obično mn. antr. čovjekovi (-vek-) preci te njegovi izumrli rođaci

dlákar -ja m
1. dlakava divljač: lov na -e
2. mn. bube koje žive na sisavcima, sisarima te jedu dlaku i prhut

gnáti ženem
I.
1. goniti: gnati živino na pašo; patrola je gnala ujetnike
2. tjerati (ter-): voda žene mlinska kolesa; burja je gnala oblake proti jugu
3. tjerati, prisiljavati: celo otroke ženejo k težkemu delu
4. pokretati: gnati stroj
5. govoriti sve jedno te jedno: on žene svojo, kako je nedolžen
6. pupati, pupiti, klijati: drevo že žene; kal žene
7. pretjerivati: stvar so gnali predaleč; gnati stvar do konca
tjerati mak do kraja; preveč si ženeš k srcu
previše uzimaš stvar k srcu
II. gnati se nastojati svim silama, naprezati se: gnati se z delom, z učenjem

gomezíca ž
1. žmarci, srsi, jeza, trnci, mravci: -e so mi šle po hrbtu
2. voda koja se pomalo cijedi (ced-) iz pukotina ili ispod snijega (sne-) te obliva liticu

goníti gonim
I.
1. tjerati (ter-), pokretati: voda goni mlin in žago
2. tjerati: goniti konja
3. goniti: goniti sovražnika
4. gaziti, nogama pritiskivati: goniti meh
5. tjerati; prisiljavati: goniti na delo
6. tjerati: ostani, saj te nikdo ne goni
7. goniti, tvrdoglavo ostajati pri svome, jedno te isto govoriti; venomer eno in isto goni
8. navoditi: goniti vodo na svoj mlin
9. hajkati: pes goni
II. goniti se
1. tjerati se: psica zajklja, mačka se goni
2. voditi se: krava se goni
3. tražiti pastuha, pastuva: kobila se goni

hubèrtus m (škof Hubertus) hubertus, vrsta tkanine, površnik iz te tkanine

ićìndíja ž (t. ikindi) dial. tretja, popoldanska molitev muslimanov, čas te molitve: beg klanja -u; oko -e oluja se stišala

in vezn.
1. i: jaz in ti; oče in mati; dobra in skrbna žena; s teboj bom šel in ti pokazal pot; imeli bomo jesti vi in jaz in pes in mucek; to bo naša prva naloga, in naš prvi uspeh
2. te: jaz mu govorim govorim, on pa se ne zmeni
ja mu pričam te pričam, a on ništa
3. a; a to: bal se nas je, in po pravici
bojao se on nas, a to opravdano
4. pa: imeli smo samo eno vrv, in še tisto prekratko