Franja

tȁ
I. vez.
1. pa: ta ja znam da to drugi ne može učiniti
2. ali ... ali: ima zla koje će stići čovjeka, ta se latio kopna ta vode; gotov je ubiti, ta s osvete ta s bjesnila
3. saj: ta oni znaju da neće niko doći; ostanite, sad dolazi kafa, ta kod vas i nije ručak bez kafe
II. medm. oh: ta nemoj, čovječe!

tá ta to pokazna zamj. ovaj ova, ovo, taj ta to; u zavisnim padežima:
za m i s
rod tega tega, temu temu, pri tem pri tem, s tem s tem; ž
rod ta, te, tej i ti, to, o tej i o ti, s to;
dvojina m ta dva i tadva, ž te dve i ti dve i tedve; s te i ti; m ž s pri teh i pri teh, s tema;
množina m ti, ž te, s ta; m ž s teh i teh. tem i tem, pri teh i pri teh, s temi; tega človeka nikoli ne vidiš na ulici; od tega nimamo prave koristi; pri tem prijatelju se bom spotoma oglasil; s tem sosedom sva si zelo dobra; te žene že dolgo nisem videla; daj to tej deklici; to nalogo bo težko zadovoljivo opraviti; s to sošolko se pogosto vidiva; ta dva prijatelja najbolj cenim; ti fantje so izredno hrabri; te žene so v vojni veliko žrtvovale; pri teh letih je človek lahko utrujen; s temi dekleti je sodelovanje uspešno

tâj tȃ tȏ zaim. ta ta to: taj tvoj drug je vrlo sposoban; tko, ko je ta žena; ona je to vrlo dobro znala; od toga trenutka dalje; prodi se, ko si, te rabote danas; uzmi tu knjigu što je bliže tebi, a ostavi ovu što je bliže meni, da o onoj koja je bliže njemu ne govorimo; taj isti ta ista to isto tale tale tole

saj (izg. sàj i sáj)
1. pa, ta: saj veš
ta znaš; saj veš kako
nećeš, brate; saj ga poznaš
ta znaš ga; saj znam
pa znam
2. vezn. pa, ta: ni me strah, saj me varuje zakon
ne bojim se, ta štiti me zakon
3. kao samostalna potvrdna riječca, rečca: "Ta se še podpisati ne znal" — "Saj, zato pa naj gre v šolo"

tàk interj. ta, ama, dakle: tak bodi pameten
ta budi pametan; tak povej že
ama kaži već; tak kaj si videl tam
dakle što si vidio, video tamo; tak tako!
ovako dakle!

vèndar (ven) pril.
1. ta: povej vendar, kaj se je zgodilo
ta kaži što se dogodilo
2. e, kamo: če bi vendar spregovoril
e da je progovorio, kamo da je progovorio

čârdaš m (madž. csárdás) čardaš, madžarski ljudski ples, skladba za ta ples: igrati, plesati čardaš; svirati čardaš

čarlàma ž (t.)
1. sleparija, potegavščina: udariti kome -u potegniti koga, izigrati koga
2. vrsta ljudskega plesa, skladba za ta ples

čáskom, čȁskom prisl. v trenutku, ta trenutek: društvo se časkom smiri

dunjàluk m (t. dunjalyk, ar.) dial.
1. ta svet: niko na -u ne pamti ovakve zime; na reči je sazdan sav ovaj božji dunjaluk
2. človeštvo
3. gmotne dobrine
4. dobrine tega sveta

gavòta ž (fr. gavotte) gavota, star franc. ples in skladba za ta ples

kȑsnica ž etn.
1. krstna slava, praznik hišnega zavetnika
2. potica, kolač za ta praznik
3. god
4. krstna srajčka, križernnik
5. mn. mečev, sabljin ročaj

naoči predl. z rod. prej ta dan: naoči Nove godine

ȍmršāj m
1. prvi nepostni dan, gostija na ta dan
2. nepostna hrana: njihova je kuća puna -a

òvāj òvā òvā zaim. ta ta to: ovaj dan je i najsrećniji za sav naš narod; ovu ženu znam iz djetinjstva; u ovome društvu dobro se osjećam; ovim mojim rukama stekao sam svoj stan; tako je to na ovome svijetu

tísti -a -o taj ta, to, onaj ona ono: srečen je tisti, ki je izpolnil svojo dolžnost do družbe
sretan je onaj (taj) koji je ispunio svoju dužnost prema društvu; srečna je -a, ki dobi dobrega moža; prišla je -a gospodična s slemenic; nagrado so dobili tisti, ki so jo zaslužili

badàvā prisl. (t. bâd-i hava, perz. , ar.)
1. zaman, zastonj: badava ga je čekala; badava sav trud
2. zastonj, brezplačno: roba je badava
3. brez razloga, brez vzroka: bojim se da me dlanovi svrbe badava
4. poudarna beseda: badava, ta žena ne beše kao druge što su res je, ta žena ni bila takšna, kakor so druge

balègati -ām
1. iztrebljati se: ovaj konj dukatima balega ta konj dukate serje
2. ekspr. gobezdati, kvasiti, srati ga: ajde, prestani, ne balegaj

bȉjes m, mest. u bijèsu, u bȉjesu, mn. bȉjesi, bjȅsovi (ijek.), bês m, mest. u bésu, u bêsu, mn. bêsi, bȅsovi (ek.)
1. bes, togota, srd: u meni sve ključa od -a
2. hudobni duh: u čovjeka je ušao, opsjeo ga bijes da ga muči; bijes se uvlači, u narodnom vjerovanju, u čovjeka ili životinju; tjeranje -a vrši se vračanjem, bajanjem, magijom
3. besnost, neutešno hrepenenje, strast: bijes za trošenjem, za čitanjem
4. nagon, instinkt: životinjski bjesovi u čovjeku
5. moč, življenjska moč: zdrava mlada žena u najboljem bijesu
6. nasilnost, objestnost, prešernost: čitava su sela bježala ispred turskoga -a i zuluma; ovakav bijes kod mladih ljudi je za kažnjavanje
7. bijes bi ga znao vrag si ga vedi; gdje do -a ovaj ne traži pomoć kje pri vragu ta ne išče pomoči; izliti = iskaliti svoj bijes nad kim stresti jezo na kom, nad kom

blìzanačkī -ā -ō kot dvojčki: ovi blizanački vitezovi življahu među sobom vrlo lijepo ta dva viteza sta kot dvojčka zelo lepo živela med seboj