Franja

tȍp tòpa m (t. top)
1. voj. top: poljski, brdski, brodski, protuavionski, protivavionski, bestrzajni top; puniti top; ispaliti top; spavati kao top gluh, gluv kao top
2. šah. stolp: top se kreće i tuče samo pravo
3. dial. bala: u rafovima dućana poredani su topovi raznovrsnih tkanina

tòp topa m, mn. topovi -ov
1. top: lahki, težki, gorski, protiletalski top; daljnostrelni top
dalekometni tol; polniti top
puniti top; streljati s -om
gađati topom; zadeti s -om
pogoditi topom
2. top, kula: top v šahu

tòp -a -o i tòp topa -o i -ó, odr. topi i topi -a -o tup: top nož, predmet; -i kot
tupi ugao; -a kosa; -a bol; -a vest
tupa savjest (-vest)

tòp interj. podražava udarce konjskih kopita i sl.: s ceste se sliši top top top

àlāj-tȍp m (t. alaj, topu) top, s katerim se strelja ob posebni priložnosti

tȉp-tȍp prisl. (angl. tiptop) tiptop, dovršeno, popolno: bio je tip-top obučen

bèkuta ž slabš. top, skrhan, slab žepni nož

gáronja m
1. črn vol
2. črnopolt človek
3. ekspr. top, tank: kad ovaj garonja kihne

habèrnīk -íka m (t. haberdar, ar.) zastar.
1. top, s katerim so se naznanjale posebne novice
2. glasník, sel

kànōn -óna m (fr. canon) kanon, top

kanón m (fr. canon) top, kanon

štȕk m (n. Stȕck) nizko pog. top

tȕbast -a -o top: tubast nos

tȕnjav -a -o top, topoglav; -ōst ž topoglavost

tûp túpa túpo, dol. tûpī -ā -ō, komp. tȕpljī top: -o oružje; -i kut, ugao; tup kljun, zvuk, bol, pogled, osjećaj; on je suviše tup za ovaj posao

tȕpav -a -o
1. topoglav: biti -e pameti
2. top: -o lice i mrtav pogled; -ōst ž topoglavost, čopost

zàtubast -a -o top: zatubast nos, čamac

zàtupast -a -o top: zatupast nos, čamac; kratki -i prsti

baljèmez m (t. baljemez, n. faule Metze) velik starinski top

bazilísk m (gr. basilískos)
1. bazilisk, zmijski kralj
2. zool. bazilisk, Basiliscus
3. u staro doba velik top