Franja

sìmbōl -óla m (lat. symbolum, gr.) simbol: simbol vjere veroizpoved, apostolska vera

simból (ol) m (gr. symbolon) simbol, u jeziku pravosl. Crkve najčešće simvol

podóba ž
1. slika: po stenah vise -e; -e iz sanj
slike iz snova; sveta podoba
svetačka slika, ikona
2. lik: v -i goloba
3. vid, pirlika: v -i kruha in vina
4. parabola: govoriti v -ah
5. simbol, simvol: lilija je podoba nedolžnosti
6. ustvarjen po -i božji
stvoren na sliku božju, stvoren na obličje božije; podoba je, da bo deževalo
čini se da će padati kiša; kakor je podoba
kako sve izgleda

predpodóba ž
1. uzor, prauzor, ugled: Sofoklova drama je predpodoba mnogim poznejšim dramam
2. simbol, simvol: pisateljeva junakinja je predpodoba človeštva

sìmvōl -óla m simbol (samo v cerkvenem jeziku): luna i krst, dva simvola strašna; simvol vjere apostolska vera (pravosl.)

znák m
1. znak, signal: dati znak s trobento, z zastavico; alarmni znak
2. znak, simptom: znak bolezni
3. značka, emblem: članski, društveni znak
4. znak, simbol: kemični, matematični znak

fránkfurtarica ž (nj. Frankfurt)
1. zastava crno-crveno-žuta, kao simbol njemačke (nem-) nacije
2. zastar. frankfurterica, frankfurtska hrenovka

s neskl. štirundvajseta črka latinične abecede, enaindvajseta cirilske in dvajseta glagolske azbuke; v lingvistiki kratica za srednji spol, v fiziki simbol za simens in oznaka za sekundo, S v kemiji simbol za žveplo, v geogr. kratica za južno širino (angl. South); napiši malo s, napiši veliko S

zmȃj zmȁja m, mn. zmȁjevi
1. zmaj: u pećini boravi zmaj; krilati zmaj; vile i -evi
2. ekspr. zmaj, junak: ognjeni zmaj; zmaj je bio, kao zmaj je i pao
3. zmaj, energičen, delaven človek: bio je to čovek, i ne samo čovek nego zmaj, vatra, obara posao kao snoplje
4. hud, besen človek: kapetan je podigao glavu, pomiren s tim da mora da živi s ognjenim -em
5. zmaj, igrača, zračno plovilo
6. zool. leteči zmaj, Draco volans
7. zmaj, simbol sultanske turške države
8. astr. Zmaj
9. Zmaj, srbski pesnik Jovan Jovanović

b s neskl., druga črka latinične abecede ter druga črka cirilske in glagolske azbuke; malo b, veliko B; črka b ali B označuje, da je nekaj drugo po vrsti: razred b, tačka b, hotel kategorije B; abonma reda B; vitamin B; v algebri znamenje za splošno število (b), v geometriji znamenje za daljico (b) in točko B lika ter stranico (b), v glasbi pomeni ton b za polton znižani ton h; B-dur, b-mol; v šahu b-linija; v fiz. znamenje za bel, v kem. simbol za element bor (B)

f s neskl., deseta črka latinične abecede in petindvajseta cirilske azbuke: malo f, veliko F; v glasbeni abecedi četrti ton diahronske C-durove lestvice; f-mol, F-dur; v notni pisavi kratica za dinamično označbo forte (f) in fortissimo (ff); f-Linija v šahu, šesta v navpični vrsti z leve strani; simbol za element fluor (F)

g s neskl. enajsta črka latinične abecede in četrta glagolske ter cirilske azbuke: malo g, veliko G; g kratica za gram, v fiziki simbol za gravitacijo, peti ton v enočrtni oktavi, za ton na peti stopnji C-durove lestvice; g. kratica za godina, gospodin; g linija u šahu; G-dur; g-mol

krìlat -a -o krilat: -e ptice; -i lav simbol Beneške republike

n s neskl., devetnajsta črka latinične abecede, šestnajsta cirilske in glagolske azbuke, malo n, veliko N, mat. n znak za poljubno število, znak za nevtron, kratica za neutrum, N simbol za dušik, mednarodna kratica za Nord

o s neskl. enaindvajseta črka latinične abecede, osemnajsta cirilske ter sedemnajsta glagolske azbuke; malo o, veliko O, v geometriji kratica za obseg (o), v kemiji O simbol za kisik (oxygenium), o. kratica za prislov okoli (o. 10 kg) in o. (otac Andrija) za oče

p s neskl., dvaindvajseta črka latinične abecede, devetnajsta cirilske in osemnajsta glagolske azbuke, malo p, veliko P, v kemiji P simbol za fosfor, mali p. kratica za pater in p kratica za para

rôg rȍga m, mest. u rògu, mn. rȍgovi rogóvā
1. rog: volujski rogovi; lovački, barutni rog kao instrument; rog izobilja simbol bogastva; puž pušta rogove; žena mu je nabila rogove žena mu je nezvesta; duvati s kim u isti rog biti s kom istega mnenja; pokazati rogove; natjerati koga u kozji rog; uhvatiti bika za rogove; uvući rogove pomiriti se; dati kome rog za svijeću ogoljufati koga
2. oselnik, voder
3. lemez: rog na kući

u s neskl., sedemindvajseta črka latinične abecede, triindvajseta cirilične in dvaindvajseta glagolske azbuke; malo u, veliko U; v kem. U simbol za uran