Franja

senó s sijeno, seno: ležati na senu; kositi, sušiti, obračati seno; trositi seno
rastresati otkos; spravljati seno
unositi sijeno; voziti sijeno kući

árnica ž (nj. Haar) dijal. pianinsko sijeno, seno

košeníčica ž
1. sijeno, seno, pokošena trava: sušiti -o
2. bot. žutilica, Genista

kozólec -lca (uc) m
1. sušnica za sijeno, seno, žito i sl., na specijalan način građena od letava, sa krovom: vezani kozolec
dvostruka sušnica
2. kozolec prevračati premetati se, preturati se preko glave

mŕva ž sijeno, seno: sušiti, grabiti -o; spati na -i

ográbek -bka m
1. ograbak, ograbuljana trava, ograbuljano sijeno, seno: seno v -ih
2. dijal. sijaset, velika množina, sila čega: doma je bil cel ograbek lačnih otrok

párma i párna ž (srvnj. barne) sjenjak (se-), sjenarnik (sen-), sjenara (sen-), spremište za sijeno, seno, slamu

pêter -tra m (nj. Bretter) dijal. tavan gdje se drži sijeno, seno: zmetati seno na peter

seníca ž, seník m sjenik, sjenara, sjenjak, pojata, šupa za sijeno, seno

sijènce -a (-eta) (ijek.), sénce -a (-eta) s seno

sȉjeno s, mn. sijèna (ijek.), sȇno s, mn. séna (ek.) seno: košnja, sušenje -a; kola -a; suho sijeno grčko sijeno bot. grško seno, Trigonella foenum graecum

stóg m ostožje, stožina, motka, direk oko kojega se sadijeva u plast požnjeveno žito, slama ili sijeno, seno

târ m dial. stiri, zdrobljena slama, seno, senen drobir

bàgljati -ām povezovati seno, slamo v svežnje, devati seno, slamo v kupe, kopice

čàtlōv -òva m (madž. csatló) drog, žrd, ki se počez pritrdi na lojtrnice, ko vozijo snopje s polja ali seno s travnika

kòrlat m (madž. korlát) dial.
1. pregraja v hlevu, kjer se hrani živinska krma
2. jašek, po katerem spuščajo seno v hlev
3. vrvca: voditi lovačke pse na -u

kòtār kotára m, kȍtār kȍtāra m
1. ograja okrog kopice, stoga, da varuje seno, slamo pred živino
2. koš, košara

krȍvina ž
1. slama za pokrivanje strehe, strešnica, škopa
2. slabo seno, ki ni za krmo, dobro pa je za pokrivanje strehe

kȕpilica ž zbiralka, nabiralka, ženska, ki grabi seno, pobira slive, klasje itd.

lȅmēz m drog, žrd, s katero pritrde v kopi, kopici seno, slamo, da veter ne raznaša kopice