-
rȕta ž bot. rutica
-
rȕta ž kocina, kosmatina
-
rȕta ž
1. cunja, capa: šta će ti te -e, te haljine
2. preproga iz cunj: za stanom sjedi Soka i tka nešto -e gazdinici
-
rúta ž (fr. route) ruta, pot, cesta: ruta preko Bosne za more je najkraća
-
rúta ž rubac, marama: ovratna ruta; naglavna ruta
povezača; ruta za na glavo; zavezati -o; žepna ruta
-
rúta ž bot. ruta, rutvica, Ruta
-
rúta ž (fr. route) ruta, put, putovanje
-
fàcōl -óla m (it. fazzoletto) dial. ruta, robec
-
frcùlet m, frcùleta ž (it. fazzoietto) dial. robec, ruta
-
jàglučić m ruta, robec
-
jàgluk m (t. jaglyk) vezen robec, ruta; ašik-jagluk rutica, ki jo fant dekletu ali dekle fantu podari iz ljubezni
-
kocína ž runja, ruta
-
kȑpa ž
1. krpa, zaplata: -om opravljati odijelo; blijed kao krpa
2. cunja: krpa za čišćenje od prašine
3. ruta: bijela krpa lepršala joj je na glavi
4. kos, krpa: krpa zemlje bilo je sve što je posjedovao
-
màrama ž (t. mahrama, ar.) ruta, robec: marama za glavu; džepna marama
-
pèškīr -íra m (t. peškir, perz.)
1. brisača: otrti -om lice, ruke
2. prt, ruta, ki jo muslimani ponekod ovijajo okrog fesa
-
podvèzača ž etn. ruta, ki jo nosijo dekleta kot znamenje, da so za možitev
-
pòdvežnjāk m ruta, ki z njo podvežejo mrliču brado
-
rída ž (t. rida, ar.)
1. ruta, robec: -om otirati suze
2. ženski nakit na glavi
-
rúbac rúpca m, mn. rúpci rûbācā robec, ruta
-
rútica ž bot. ruta, rutvica, Ruta; vinska rutica
sadef