Franja

pomočník m
1. pomoćnik, kalfa: trgovski, ključavničarski pomočnik
2. pomoćnik, zamjenik (-men-) rukovodioca: pomočnik direktorja

àdjūtor m (lat. adjutor) adjutor, pomočnik, pomagač

adlátus m (lat. ad latus) adlatus, pomočnik: predsjednik i njegov adlatus

kâlfica m, kàlfīć -íća m zaničlj. pomočnik

krîlnīk m krilnik, pomočnik, adjutant, doglavnik

pȍbočnīk m (češ.)
1. pribočnik: oficir sa svojim -om
2. pomočnik (v službi)

pomòćnīk -íka m pomočnik: trgovački pomoćnik; pomoćnik ministra, sekretara

spomòćnīk -íka m pomočnik

àlāj-čȁūš m (t. čavuš)
1. podčastnik v nekdanji turški armadi
2. pomočnik alkarskega poveljnika, konjenik na koncu alkarskega sprevoda

čȁūš m, zval. čȁūšu (t. čavuš)
1. podčastnik, vodnik v sultanski turški armadi
2. starešina na svatovščini
3. šaljivec na svatovščini
4. pomočnik predstojnika ceha
5. nekdaj občinski oglaševalec, prim. alaj-čauš

dòkmet m zastar. nekdaj pomočnik vaškega kneza, župana; dokle se kmet zvao knez, dotle su se njegovi pomoćnici zvali kmetovi, a u rudničkoj Moravi dokmeti

faktótum m (lat. fac totum) faktotum, glavni pomočnik, prvi sodelavec

fȁmulus m (lat. famulus) zastar. služabnik, pomočnik pri znanstveniku, šolski sluga: slati -a u grad u knjižaru; profesor i njegov famulus

jàmak jàmaka (t. jamak) zastar. praporščakov pomočnik, namestnik

kâlfa m (t. kalfa, ar.) star. obrtniški, trgovski pomočnik: osloboditi za -u

kâlfovati -ujēm star. biti pomočnik: kalfovati u raznim gradovima

koàdjūtor m (lat. coadjutor) koadjutor, škof pomočnik

kòmī -ìja m, mn. komìji komíjā (fr. commis) star. komi, trgovski pomočnik

kušàma ž, kušànma ž (t. kušanma) dial. slavnost v cehovski organizaciji, ko je vajenec napredoval v pomočnika ali pomočnik v mojstra

podsúdac -súca m sodnikov pomočnik