Franja

odstrániti òdstrānīm
1. odstraniti: odstraniti s puta, nemirne misli
2. odstraniti, izključiti: odstraniti nevaljala daka iz škole
3. odvrniti: odstraniti od studija, od redovnog života
4. oddaljiti: izvolite se odstraniti

odstraníti i odstrániti -im
I.
1. odstraniti, udaljiti, ukloniti: odstraniti oviro s poti, kosti iz mesa, nepravilnosti
2. skinuti: odstraniti prvo točko dnevnega reda
II. odstraniti se udaljiti se, povući se: tiho se je odstranil

amputírati -ùtīrām (lat. amputare) med. amputirati, odrezati, odstraniti: amputirati prst

cȁknuti -nēm
1. cebniti, brcniti, suniti: caknuti koga nogom
2. odstraniti: caknuti rivala

detronizírati -ìzīrām, detrònisati -išēm detronizirati, odstraniti, pregnati s prestola: detronizirati kralja, dinastiju

dòkinuti -nēm
1. odpraviti, odstraniti: dokinuti porez
2. razveljaviti: dokinuti zakon, uredbu

ekstirpírati -ìrpīrām med. ekstirpirati, odstraniti: ekstirpirati jajnik

eliminírati -ìnīrām, elimìnisati -išēm (lat. eliminare) eliminirati, odpraviti, odstraniti, izločiti: eliminirati izlišno gradivo iz nastavnih programa; eliminirati nesposobne iz političkog života; eliminirati nepoznatu

izbáciti ìzbācīm, vel. izbáci
I.
1. vreči iz, ven: izbaciti iz sebe; voda je izbacila ovaj panj voda je vrgla na suho ta štor; izbaciti koga iz sobe
2. izmetati: izbaciti zemlju iz rova
3. ekspr. izključiti: izbaciti rdava učenika iz škole, prekršitelja iz igre
4. pognati: izbaciti lišće, pupoljke
5. izpostaviti, postaviti daleč naprej: izbaciti patrole daleko u šumi
6. ustreliti: izbaciti pušku
7. obroditi: koliko može njiva da izbaci u rodnoj godini
8. napeti: izbaciti prsa a uvući trbuh
9. vreči na površje: revolucija je izbacila nova načela
10. odstraniti, izločiti: Vuk je izbacio iz azbuke nepotrebna slova; ako se kobila ni docnije ne pokaže dobra majka, onda je treba izbaciti iz priploda
11. iznesti, povreči: posle četiri meseca, od prilike posle parenja, ženka izbaci izvestan broj jaja; kobila čim oseti da će početi ždrebljenje legne i učesta napone da izbaci ždrebe
12. ekspr. reči, izustiti, ziniti: konačno je izbacio svoju misao obraćajući se sinu
13. postaviti: glavnina je na maršu izbacila četu kao svoje osiguranje; Nemačka je zbog ruske neutralnosti mogla da izbaci sve svoje sile na francuski front
14. postaviti naprej, stopiti naprej: izbaciti nogu, lijevu, desnu
15. z delom doseči določen učinek: rudari su dali obavezu da će dnevno izbaciti dvjesta tona ugljena
16. dovolj obroditi: rijetke su porodice kojima žetva izbaci za čitavu godinu, većinom moraju kupovati žito nekoliko mjeseci prije nove žetve
17. izbaciti iz kolosijeka iztiriti
II. izbaciti se
1. prestaviti se (z nižjega na višje mesto): odred se iz sela izbaci na okolna brda
2. naglo se premakniti naprej: stotinu nogu se izbacilo, potkovani su potplati zatutnjili; izbaciti koga iz sedla vreči koga iz sedla; izbaciti što iz glave: ova upadica izbacila je govornika iz koncepta; izbaciti iz stroja onesposobiti

jȁmiti -īm dial.
I.
1. vzeti, prijeti: jami ovo i baci na đubrište; jami tamburu, sviraču; jamiti komu bocu iz ruku
2. pustiti (pri miru): mogao bih nešto reći, ali jamimo
3. odstraniti: jami to s puta
II. jamiti se
1. zgrabiti se: jamiše se za pleći junačke, ž
2. pustiti (pri miru): jami me se, molim te
3. odstraniti se: odovud se jami, dječače

màknuti mȁknēm, màći mȁknēm màkni màknuh mȁknū in màkoh mȁče màknuo -ula in mȁkao màkla
I.
1. premakniti: maknuti vojsku od Drine
2. odstaviti, odstraniti: maknuti suvišno pokućstvo iz sobe; maknuti koga s položaja
3. zganiti, zmigniti: neće ni malim prstom maknuti
4. spoditi: maknuo ga je kao birov kučku
5. pobegniti: dječak je na prstima maknuo na ulicu
6. ukrasti, suniti: lopov je krenuo u selo da makne štogod
7. udariti: odlazi mi ispred očiju dok te nisam maknuo
II. maknuti se
1. premakniti se: nikad se ne maknuti iz rodnog grada
2. umakniti se: makni mi se s puta

oddaljíti -im, oddalji -ite, oddaljil -ila
I.
1. udaljiti: oddaljiti omaro od zidu
2. udaljiti, ukloniti, odstraniti: oddaljiti koga iz šole
II. oddaljiti se skrenuti: oddaljiti se s ceste

odpráviti -im
I.
1. otpremiti, poslati, otpraviti: odpraviti blago, s tovornim vlakom, s pošto
2. ukinuti: odpraviti suženjstvo, iskoriščanje, tlačanstvo
3. ukloniti, odstraniti: odpraviti škodljive razvade; odpraviti otroku gliste
izliječiti dijete od glista, izlečiti dete od glista
4. odpraviti plod pobaciti
5. slati: odpraviti otroke v šolo
6. otpraviti; otjerati (-ter-), odaslati: odpraviti koga s praznimi obljubami; odpraviti koga z darili
7. svršiti s kim: odpraviti z nasprotnikom
8. otpustiti: odpraviti iz službe
9. ukloniti, likvidirati: odpraviti neznansko y, neznanko x
10. odpravil me je s tisočakom
dao mi je tisuću dinara, hiljadu dinara, hiljadarku
11. poništiti: odpraviti sodbo, razsodbo
12. raskinuti: odpraviti pogodbo
II. odpraviti se poći, krenuti, zaputiti se, otpraviti se: odpraviti se na pot, proti domu, domov, k počitku; odpraviti se spat
poći na spavanje

odvozíti odvozim
1. odvoziti, vožnjom ukloniti, odstraniti: odvoziti zemljo
2. završiti voženje: drsalke so brezhibno odvozile svoj program

poùklanjati -ām odstraniti: pouklanjaj mi te lonce ispred nogu

skȉnuti skȉnem
I.
1. sneti: skinuti sešir s glave; skinuti pušku s klina; skinuti teret, breme; skinuti vrata iz šarnira; skinuti krinku, masku
2. sleči: skinuti kaput, odijelo, crninu; skinuti uniformu izstopiti iz vojaške službe; skinuti mantiju sleči kuto, zapustiti duhovski stan
3. posneti: skinuti kajmak, vrhnje, pavlaku s mlijeka
4. odstaviti: skinuti neko pitanje s dnevnoga reda
5. odstraniti: skinuti mrlju s odijela, dugme s kaputa, koru sa stabla
6. razveljaviti: skinuti zabranu, kaznu
7. odvreči: skinuti brigu s vrata
8. odkloniti: skinuti odgovornost za zločin
9. odmakniti: skinuti pogled s koga; nije skinula očiju s njega
10. izbrisati: skinuti s knjige računa, s budžeta
11. izložiti: skinite me, molim, pred kazalištem
12. pozabiti: skinuti nekoga, nešto s uma
13. skinuti kome glavu obglaviti koga
II. skinuti se
1. izstopiti: skinuti se s voza, s vlaka, s kola
2. sestopiti: skinuti se s konja
3. sleči se
4. odvaliti se: skide mi se teret s leđa

sklòniti sklȍnīm
I.
1. odstraniti, umakniti: tko je to sklonio?; tko hoće naprijed, mora drugoga da skloni
2. skriti: skloniti što od koga; sklonila je lice rukama
3. spraviti: skloniti jelo na stranu
4. pripraviti koga k čemu, pregovoriti koga: skloniti koga na što
5. skloniti: skloniti glavu pred kim
6. pospraviti: skloniti tanjire sa stola
II. skloniti se
1. umakniti se: skloniti se komu s puta; neke od ustaničkih vođa skloniše se pred Turcima iz Srbije
2. skriti se, poiskati si zavetja: on se sklonio kod svoga prijatelja; skloniti se u zavjetri-nu
3. odločiti se za kaj: skloniti se na što

událjiti ùdāljīm (se)
1. oddaljiti (se): udaljiti se od istine
2. odstraniti (se): udaljiti koga iz službe, iz škole, iz sobe; sam se udaljio iz društva

uklòniti ùklonīm
I.
1. pospraviti: ukloniti što sa stola
2. odstraniti: ukloniti zapreku s puta
3. odpraviti: ukloniti nepoznatu iz jednadžbe
4. odstaviti: ukloniti koga sa dužnosti
II. ukloniti se
1. odstraniti se
2. umakniti se, izogniti se: ukloniti se kome s puta

obesòliti obèsolīm odvzeti, odstraniti sol