Franja

obred... gl. tudi obrijed...

ȍbrēd m obred: pravoslavni, katolički obred

obrèd -eda m obred, ceremonija, ritus: poročni obred

cerèmōnija ž, ceremónija ž (lat. caeremonia) ceremonija, obred: pripraviti -e

čȋn m, mest. u čínu, mn. čínovi, čîni
1. čin, dejanje: prijateljski čin; drama u tri -a; zateći koga na -u zalotiti koga pri dejanju
2. dejstvo: svršen čin; staviti koga pred gotov čin
3. čin, stopnja: čin kapetana; lišiti koga -a vzeti komu službeno stopnjo
4. obred, opravilo: svečani, sveti čin

rítus m (lat. ritus) ritus, obred

rítus m (lat. ritus) ritus, obred

celebrírati -èbrīrām (lat. celebrare) celebrirati, opravljati slovesni obred

pòstrig m
1. striženje: postrig ovaca
2. postrig, postriženje, obred striženja ob sprejemu v red, samostan, tonziranje
3. samostan, v katerem je bil menih tonziran: do 1811 boravio je u svojemu -u, u manastiru Nikolji
4. bera, zbirica, ki jo župljani dajejo parohu (pravosl.)

proskomìdija ž (gr. proskomidé)
1. v pravoslavni cerkvi priprava daritve (kruha in vina) za obred in obhajilo
2. del olčarja, kjer se daritev pripravlja

svèčārskō -ōga s nagrada duhovniku za opravljen obred ob krstni slavi

vjenčànica ž (ijek.), venčànica ž (ek.)
1. poročni list
2. poročna knjiga
3. poročna obleka
4. nagrada duhovniku, ki opravi obred poroke
5. sveča, ki gori med obredom poroke
6. dial. poročena žena