Franja

obdolžíti -im (u̯ž), obdolžil -ila, obdolžen -ena okriviti: po krivem obdolžiti

oblíčiti òblīčīm dial.
1. izoblikovati
2. razkrinkati: obličiti koga
3. obdolžiti, obtožiti

obùzročiti -īm
1. povzročiti: odjednom iščezne bol, obuzročen čvrsto stegnutim lancima
2. obdolžiti: obuzročiti koga s čega; svjetina obuzroči s krade poštena čovjeka; policija ga obuzroči s karbonarstva

okríviti òkrīvīm obdolžiti: okriviti koga zločina, za što, zbog čega

optúžiti òptužīm
1. obtožiti: optužiti koga sudu, kod suda, zbog čega, za što
2. obdolžiti: optužiti za zločin

potvòriti pòtvorīm
1. obdolžiti: oprosti mi što sam pod teškijem mukama lagao i prave ljude potvorio
2. obreči, reči kaj zoper koga

nabijèditi nàbijedīm (ijek.), nabéditi nàbēdīm (ek.)
1. po krivem obdolžiti
2. pregovoriti: seljaka nabijediše da bude četovođa

obijèditi òbijedīm (ijek.), obéditi òbēdīm (ek.) po krivem obdolžiti: kad kakav čovjek što skrivi ili ga Turci za što obijede

prìšiti prȉšijēm, prȉijū, prìšīj, prìših prȉšī, prìšio prìšila, prišìven -èna; prȉšīt -a
1. prišiti: prišiti dugme, puce
2. ekspr. primazati: prišiti šamar kome
3. ekspr. obesiti komu kaj, po krivem obdolžiti koga: prišiti kome što, krpicu

zabijèditi zàbijedīm (ijek.), zabéditi zàbēdīm (ek.) po krivem obdolžiti

iftìra ž (t. iftira, ar.) dial. obrekovanje, krivična obdolžitev: sve te reči protiv njega, to je obična iftira iz pakosti; turiti -u na koga, kome po krivem obdolžiti koga