Franja

oštéti oštejem izgrditi, prekoriti, očitati kome bukvicu, lekciju, vakelu: ošteti koga zavoljo lenobe

iskárati ìskārām pokarati, ošteti, oznterjati: došav kući ispriča ženi kako ga je župnik iskarao

iskòriti ìskorīm ošteti, pograjati, ozmerjati: majka je iskorila dijete

ìskrpiti -īm
1. zakrpati: iskrpljen kaput
2. ekspr. ošteti, ozmerjati: iskrpiti koga

isperùšati -ām
1. oskubsti: isperušati kokoš
2. ekspr. ošteti, ozmerjati: isperušati koga

ispsíkati ìspsīčēm sikajoče ozmerjati, ošteti

ispsòvati ìspsujēm izpsovati, ozmerjati, ošteti

istimáriti istìmārīm
1. očesati: istimariti konja
2. ekspr. ošteti: istimariti koga zbog greške

ìzbručiti -īm ošteti, ozmerjati: izbruči jedna žena drugu na pasji opanak

izbrúsiti ìzbrūsīm
I.
1. zbrusiti, nabrusiti: izbrusiti sjekiru
2. dognati: izbrusiti svoj jezik
3. ošteti, ozmerjati: izbrusiti koga
II. izbrusiti se
1. zbrusiti se, ugladiti se, olikati se: po onim kloštrima nije mogla bolje da se izbrusi
2. izostriti se: kada čovjek oduševljeno služi svojoj domovini, izbrusi mu se ne samo um nego i vid

izgŕditi ìzgr̄dīm
1. ozmerjati, ošteti: izgrditi učenika jer neće da uči; izgrditi na mrtvo ime = izgrditi na pasja kola, na pasje obojke, na pasja preskakala, na pasja usta hudo ozmerjati, ošteti
2. ogrditi: mać ti izgrdi rda; boginje su joj izgrdile lice

izrezíliti izrèzīlīm
1. osramotiti: izreziliti koga pred svijetom
2. ošteti: izreziliti koga zbog greške

izvíkati ìzvīčēm, izvíči, ìzvīkān -a
I.
1. zaklicati: nisam čuo što je on izvikao
2. izklicati, razglasiti: izvikati Miloša za gospodara
3. oznaniti: zaptije su izvikale trnjenje ognjišta nočni čuvaji so oznanili, naj se pogasijo ognjišča
4. s kričanjem doseči: toliko si vikao, pa nisi ništa izvikao
5. spraviti na slab glas: izvikati djevojku
6. ošteti, ozmerjati
II. izvikati se
1. izkričati se: izvikao se, pa je sad miran
2. izkričati se na koga
3. priti na slab glas: izvikati se rdavim vladanjem

narúžiti nàrūžīm
I.
1. iznakaziti, pohabiti: svoje tijelo ja ću žaračem da naružim
2. ošteti, ozmerjati: naružiti spletkaruše
II. naružiti se
1. pohabiti se
2. nagrditi se, grd postati: naruži se zemlja
3. ekspr. naozmerjati se: napripovijedao se svojih pripovijesti, naružio vlastelina, nahvalio pokojne ekscelencije

nàtrti nàtarēm, nȁtrēm
1. natreti: natrti ruku uljem, natrti bolna krsta octom, rakijom
2. nastrgati, naribati: natrti na trenici sira
3. ekspr. ošteti, ozmerjati koga: natrti kome nos

okárati òkārām pokarati, ošteti: da me majka štogod ne okara

okrèsati òkrešēm
1. oklestiti: okresati granje sa drveća, sa drveta
2. obtesati: okresati drvo
3. oklesati: okresati kamen
4. sprožiti: okresati pušku
5. utrniti: okresati svijeću
6. ekspr. ozmerjati, ošteti, opsovati: koga; okresati komu istinu u brk zabrusiti komu resnico v obraz

pokárati pòkārām pokarati, ošteti: otac bi nas znao i pokarati da ne vičemo; bog ga je pokarao bog ga je kaznoval

porúžiti pòrūžīm ošteti, opsovati, ozmerjati, osramotiti

prekòriti prèkorīm
I. ozmerjati, ošteti, okregati: prekoriti koga, djecu
II. prekoriti se očitati si: on se prekorio u sebi