Franja

o s neskl. enaindvajseta črka latinične abecede, osemnajsta cirilske ter sedemnajsta glagolske azbuke; malo o, veliko O, v geometriji kratica za obseg (o), v kemiji O simbol za kisik (oxygenium), o. kratica za prislov okoli (o. 10 kg) in o. (otac Andrija) za oče

o medm. o: o, kako je to lijepo!

o predl.
1. s tož. ob, na, za: udariti nogom o kamen ob kamen; objesiti pušku o zid na steno; tresnuti koga o zemlju ob tla; otimati se o vlast za oblast; svadati se o šta za kaj
2. z mest. o, ob, na: puška visi o zidu na steni; živjeti o svom trošku ob svojem strošku; živjeti o kruhu i vodi ob kruhu in vodi; govoriti o svome bratu o svojem bratu; visiti komu o vratu viseti komu na vratu; o Novoj godini ob novem letu; o glavi mu rade po življenju mu strežejo

o m nepromj. ili promj. o oja, šesnaesto slovo abecede: mali o, veliki O, nečitljivi oji, samoglasnik o; O znak za kisik, Oxygenium; o-osnove

o predl. s lok.
1. o: pisati o dogodku; misliti o problemu; peti o ljubezni; še besedo dve o našem gospodarstvu
još riječ dvije o našoj privredi; knjiga o lepem vedenju
2. kazuje vrijeme: o binkoštih
o Duhovima, o veliki noči
o Uskrsu; o petih popoldne
u pet poslijepodne; o pravem času
u zgodan čas, na vrijeme
3. u: dvomiti o resničnosti njegovih besed
sumnjati u istinost njegovih riječi (re-)

ó interj. ao, o: o, kako trpim

ò interj. o

jȁ medm.
1. joj: ja kakva je!
2. o: ja da pođe ovo vama za rukom!

jalà!, jalàh! medm. (t. jallah, ar.) o, bog!

jârabī medm. (t. jarabbi, ar.) o, bog!

ob predl.
1. s akuz. na, o, oko: kača se je ovila ob palico
oko štapa; zaiti ob rob
zalutati na rub, na ivicu; zadeti ob kamen
udariti o kamen; treščiti ob tla
tresnuti o zemlju; vol se drgne ob drevo
vo se češe o drvo; preproga je ob barvo
ćilim izgubi boju; biti ob pamet
sići s uma; biti ob službo
izgubiti službu
2. s lok. o, uz, na duž, uzduž, pored, u, pokraj: meč mu visi ob boku; ob njem se počuti dobro
uza nj se osjeća (-se-) dobro, sigurnom; Bistrica ob Sotli
Bistrica na Sutli; hoditi ob palici
hodati pomoću štapa; drevored ob reki
aleja uz rijeku, duž rijeke (re-); živeti ob kruhu in vodi; hoditi ob reki
hodati uzduž rijeke; hiša stoji ob potoku
kuća stoji kraj potoka; stala je ob njem kot kip
stajala je pored njega kao statua; ob šestih
u šest sati; zvrstili so se ob tribuni
svrstali se pokraj tribune; ob torkih
utornikom, ob sobotah
subotom

okóli predl. s gen.
1. oko, okolo: zemlja kroži okoli sonca, oviti si nit okoli prsta, zaviti okoli ogla, okoli Novega leta
2. o: pogovor se vrti okoli vsakdanjih problemov
3. hoditi okoli advokatov obigravati, obijati pragove advbkatskih kancelarija
4. uz: imeti koga okoli sebe

okróg predl. s gen.
1. oko, okolo: sedeti okrog mize; ruta okrog vratu
2. o: razpravljali so okrog samoprispevka
3. za: prizadevati si okrog zvišanja storilnosti; vse misli se mu vrte okrog jedače
sve misli upravljene su mu na jelo; hoditi okrog advokatov
obijati pragove advokatskih kancelarija

po predl.
I. s akuz. po: iti v trgovino po vžigalice; poslati koga po vodo, po kruh; grem po očeta; peljati se po zdravnika
odvesti se po liječnika, po lekara
II. s part. gen. poslati po vina, iti po vode
III. s lok.
1. po: udariti koga po glavi; po prstih se prikrasti v sobo
2. vzdihovati po kom uzdisati za kim; vreči se po kom
vrći se na koga, umetnuti se na koga; po drugih se ozirati
osvrtati se za drugima; toži se mi po domu
čeznem za rodnom kućom
3. po (mjesto, prostor): sprehajati se po gozdu
šetati šumom; ladja plava po morju
brod plovi pa moru, plovi morem; postopati po mestu
bazati po gradu; po gorah je zapadel sneg
planine je pokrio snijeg
4. poslije, posle (vrijeme): po novem letu
poslije Nove godine; po kosilu
poslije ručka; po toči zvoniti je prepozno
dockan je zvoniti poslije tuče; po polnoči
poslije ponoći
5.
(način): po resnici kaj povedati
istinu kazati; klobuk po strani nositi
nahero nositi šešir, naheriti šešir; delati kaj po svoji glavi; sorodnik po materi
rod po majci; urediti kaj po abecedi; gledati koga po strani
gledati koga poprijeko (-preko); po krivem priseči
krivo se zakleti; po nedolžnem obtožen
optužen po pravdi božjoj; po sili vzeti kaj
silom što uzeti, oteti što; po naključju
slučajno; po nesreči
nesrećom
6.
(sredstvo): dobivati poročila po pošti
dobijati vijesti poštom; po junaštvu je prvi med nami
junaštvom je prvi među nama
7. po, prema: po zakonu je tako
8. preko: naročeno mi je po odboru
9. o: streči komu po življenju
raditi kome o glavi

agronòmija ž agronomija, nauk o poljedelstvu, o kmetijstvu

ákanje s akanje, izgovaranje glasa a mjesto o u neakc. slogu: rusko akanje

ákati ȃčēm, âkām lingv. izgovarjati samoglasnik a namesto o: Rusi govore harašo mjesto horošo; to je akanje

ákati -am akati, izgovarati a mjesto o u neakc. slogu

akcentològija ž lingv. akcentologija, nauk o poudarku, o naglasu

akcentologíja ž akcentologija, nauka o akcentu