Franja

naspróten -tna -o
1. suprotan, protivan: -i breg, veter, kot; -a stran; stranica, stena, smer; -o vozilo
2. oprečan: -e težnje; izjave prič so si -e
3. -a tožba
protutužba, protivutužba

ȁdverzatīvan -vna -o adverzativen, nasproten, nasprotujoč: -a mišljenja; -a rečenica

kȍntrāran -rna -o (lat. contrarius) kontraren, nasproten

kòntrastan -tna -o kontrasten, nasproten: -e boje; -a sredstva

máni neskl. prid. (t. mâni, ar.) zavisten, nevoščljiv, nasproten: biti mani; niko njima nije mani; već su meni jaranice mani što ja nosim mrki fes

nasùprotan -tna -o nasproten: nasuprotan vjetar

nepòćudan -dna -o
1. nenaklonjen, nasproten: prema sinovoj ženidbi
2. nezaželen: nepoćudan stranac
3. nevšečen: učinjena šteta ili drugo što -o

òbratan -tna -o
1. obraten: odgovoriti -om poštom s prvo pošto
2. nasproten: pogledati u -om pravcu; u -om slučaju; baš -o

òbr̄nut -a -o
1. obrnjen
2. nasproten: u -om odnosu

òporben -a -o zastar. nasproten: -i narod narod, ljudstvo, ki je v opoziciji

ȍprečan -čna -o (ijek., ek.) nasproten: naše su težnje -e

prȅčkī -ā -ō (ijek., ek.)
1. prečni: približavao se selu -im putem
2. nasproten: na -oj strani grada

prȍtīvan -vna -o nasproten: dvije -e stvari ne mogu zajedno stajati; biti protivan čemu nasprotovati čemu

sȕprotan -tna -o
1. nasproten: -a strana, struja; suprotan vjetar; u -om smislu
2. protiven: -a rečenica; -i veznici

bogoprȍtīvan -vna -o sovražen, nasproten bogu, brezbožen