Franja

mnénje s (ek.) mnenje: javno mnenje; gl. tudi mnjenje

mnênje s mišljenje, mnjenje, mnenje: javno mnenje; izvedensko mnenje
ekspertiza

fètva ž (t. fetva, ar.) dial.
1. mnenje
2. razsodba, rešitev velikega muftija o verskem vprašanju

mȉšljēnje s
1. mišljenje: zakoni -a, sloboda -a
2. mnenje: imati svoje mišljenje o čemu; javno mišljenje

mnjénje s (ijek.) mnenje: imati svoje mnjenje; javno mnjenje

nahòdēnje s, nàhodēnje s
1. nahajanje
2. mišljenje, mnenje: po mome -u ova se stvar može riješiti po moji presoji bo to reč lahko rešiti; prema -u ljekara, vještaka po mnenju zdravnika, izvedenca

sûd suda m, mn. sudovi
1. sodišče: prvostepeni, okružni, sreski, kotarski sud; vojni sud vojaško sodišče; trgovački sud; ratni sud vojno sodišče; istražni sud preiskovalno sodišče; porotni sud časni sud = sud časti častno razsodišče; prijeki, preki sud; disciplinski sud; strašni sud = posljednji sud sodni dan; obratiti se -u obrniti se na sodišče, iskati pomoč na sodišču; biti pod -om biti obtožen; dospjeti pod sud biti obtožen
2. sodnija, sodnijsko poslopje: doći u sud; ostaviti sud nakon parnice
3. sodba: izreći sud; senat je donio sud nakon parnice; salamonski sud
4. sodba, mnenje: podvrgnuti se -u pametnijih; želio bih čuti sud o ovom čovjeku; sud u logici; sud povijesti, istorije; o tome će izreći svoj -povijest, istorija

tàmīn -ína m (t. tahmin) dial. mnenje, domneva

ekspertíza ž (fr. expertise) ekspertiza, izvedensko mnenje, poročilo

fórum m, mn. fórumi (lat. forum)
1. trg v starem Rimu
2. javno mnenje
3. zbor strokovnjakov, odgovornih ljudi za reševanje javnih vprašanj

krivòūmlje s napačno mnenje

predubijèditi se -ùbijedīm se (ijek.), predubéditi se -ùbēdīm se (ek.) vnaprej si ustvariti mnenje: predubijediti se o čemu

predubjedénje s (ijek.), predubedénje s (ek.) vnaprejšnje mnenje: istina je u stalnom sukobu s -ima

predùvjerenōst ž (ijek.), predùverenōst ž (ek.) vnaprejšnje mnenje

vještáčiti vjèštāčīm (ijek.), veštáčiti vèštāčīm (ek.) podajati izvedensko mnenje: vještak koji je lažno pred sudom vještačio, kazniće se

dlȁka ž
1. dlaka: gladiti niz -u, uz -u božati po dlaki, proti dlaki; ne popustiti ni za -u za las ne popustiti; cijepiti, cepiti -u na četvero dlakocepiti, razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; tražiti -u u jajetu iskati dlako v jajcu; ići komu uz -u zoprvati komu; ne imati -e na jeziku pogumno povedati svoje mnenje; od -e do grede od najmanjšega do največjega; prekinuti -u pretrgati prijateljstvo; na -u, u -u pričati natanko pripovedovati; probila ga je kozja dlaka osivel je; na -u sličan na las podoben; život mu visi o dlaci življenje mu visi na nitki
2. kocina: poče mu rasti dlaka začela mu je rasti brada
3. puh: dlaka na licu
4. vitica, oponec
5. ribja koščica: dlakavice su razne ribe pune sitnih koštica zvanih dlake

đȅm đèma m, mn. đèmovi (t. gem) žvala, brzda: metnuti konju đem u usta; skinuti đem sa zuba ekspr. odkrito povedati svoje mnenje; uzeti đem na zub ekspr. resno se lotiti dela

ȕzao ȕzla m, mn. ȕzlovi vozel: zavezati uzao; mornarski ili križni uzao; mrtvi uzao; ne držati -a na jeziku = nemati dlake na jeziku pogumno povedati svoje mnenje