Franja

mejník m granični kamen, međaš

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

gràničnīk m mejnik: -om ograničiti hod, brzinu kretanja, opterećenje urecđaja, mašine, stroja; graničnik amplitude

gràničnjāk m mejnik, mejni kamen

kopìtnjača ž dial. mejnik, mejni kamen med dvema vasema, z vklesanim znamenjem križa in (ali) kopita

mèđāš -áša m
1. mejnik: uz kamen međaš graničar stoji
2. omejek, griva, travnati del med njivama, med njivo in potjo
3. obmejno ozemlje: mi barbari na turskom -u
4. mejaš, sosed

mèđāšnīk m mejnik

mèđnīk -íka m mejnik: udariti međnik postaviti mejnik

mr̀gīnj -ínja m (dalm. margine) dial.
1. mejnik: mrginj je granični znak, kamen između dva imanja
2. meja, griva, nezoran travnat del med njivami

omedášiti omèdāšīm, omèditi òmedīm omejiti, potegniti mejo, postaviti mejnike, mejnik

rázdvōj -oja m
1. ločitev, razhod: ne smemo podjarivati vatru razdora, razdvoja
2. razmejitveno znamenje, mejnik: razdvoj između dviju njiva

zábjel m (ijek.), zábel m (ek.) mejnik

ȃnta ž (madž. hant) kup prsti kot mejnik na polju

bȁba ž
1. sleme, greda, na kateri slone škarniki
2. babica pri klepalniku
3. prednji sedelni glavič
4. kamen mejnik
5. konfin, odrivač
6. kup gramoza
7. dial. vrsta sladice ob slavi