Franja

mȁdež m prirojeno znamenje: madež na ruci

mádež m
1. mrlja: madež na obleki; čistiti -e z bencinom
2. ljaga, porok: madež na imenu
3. pjega (pe-), mladež: madež na licu
4. greška: madež na fotografiji; brez -a spočeta
bez poroka začeta

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

flȅk flèka m (n. Fleck) nizko pog. madež: flekovi na odijelu, na koporanu

kr̀mača ž
1. svinja, prasica: pitoma, divlja krmača; mnogima je narod masna krmača
2. ekspr. grda, umazana ženska, prasica
3. packa, madež: papir bez -e
4. svinjka (igra): u igri krmača valjkasti ili loptasti deo drveta uteruje se štapovima u rupu; i sam komadić drveta zove se krmača

ljȁga ž, daj. ljazi in ljagi madež: baciti -u na koga; oprati -u sa sebe; biti bez -e

mȁća ž (it. macchia) dial.
1. pega, madež: maća na koži
2. spomladanski ali poletni dež, ko hkrati sije sonce
3. gl. plamenjača

mȑlja ž
1. madež, packa: mrlja od mastila; život bez -e
2. lisa, pega

mȕzga ž
1. curek: teku mu -e znoja niz lice
2. umazana sled: znoj koji curi sa čela ostavlja -e kao od suza
3. madež

pȁcka ž (avstr. Patzen) packa, madež: packa od mastila

pjȅga ž (ijek.), pȅga ž (ek.)
1. lisa, pega: pjega na licu; konj s bijelom -om na čelu; javlja mi se bolest, tifus, već se vide pjege; i na suncu ima pjega tudi sonce ima pege, vse na svetu je nepopolno; sunčane -e = Sunčeve -e
2. madež: ispod grla skinuo sam joj -u krvi

pr̀ljotina ž
1. umazanija, madež: još zaostali sneg se prevlačio crvenkastom navlakom, načinjenom od -e i raskravljene zemlje
2. madež, sramota: a tu, vekovima učinjenu -u, samo krv, za slobodu prolivena može oprati

skvr̂n ž madež: skvrn grijeha

skvȑna ž madež, sramota, greh: da opere svu -u u kojoj se valjao

stȉgma ž, stìgmāt -áta m (gr. stigma -atos)
1. stigma, vžgano znamenje
2. med. stigma, bolno mesto na koži, ki občasno krvavi
3. ekspr. sramota, madež
4. biol. stigma, brazda

másnica ž
1. črnavka, klobasa od udarca
2. špehovka, mastna pita
3. masten madež na obleki
4. bot. mastnica, Pinguicula

léće s (t. leke, perz.) dial. pega, sončna pega: ima leće na obrazu; madež: leće na odijelu

mlȁdež m gl. madež: mladež na djevojačkom grlu

tìntan -a -o tinten: -a mrlja tintni madež; -a olovka tintni svinčnik

vúći vúćēm, vel. vúci, vúcijāh vúcijāše, vúkoh vȗče, vûkao vúkla, vúčen -a
I.
1. vleči: vući kola, koga za rukav, koga za nos; ljubav ga je vukla k njoj; dijete dobro vuče; vući crtu; vući vodu iz bunara, mač iz korica, čavao, ekser iz daske
2. vući sebi vleči na svojo stran; vući noge vleči noge, težko hoditi; vući vodu na svoj mlin; vući koga za jezik; vući korist iz čega imeti korist iz česa; vući lance, okove biti v ječi; vući rep za sobom imeti madež na svojem imenu
II. vući se
1. vleči se: haljina se vuče po zemlji, po podu; lanac Karavanki vuče se duž sjeverne granice
2. vlačiti se: vući se poslije, posle bolesti; što se vučeš s onom bitangom
3. dajati se: što se vučeš s tim čovekom po novinama, po sudu
4. vuci mi se ispred očiju poberi se mi izpred oči; vući se klipka s kim kosati se s kom