Franja

ljudjé ljudi m mn., dat. ljudem, akuz. ljudi, lok. pri ljudeh, instr. z ljudmi ljudi: neki ljudje čakajo pred vrati; tu je prostor še za tri ljudi
tu ima mjesta još za tri čovjeka; pri nesreči je bilo poškodovanih pet ljudi
u udesu se povrijedilo (-vred-) pet osoba, pet lica; ljudi je bilo kot listja in trave
bilo je tu mnogo naroda; to so si ljudje izmislili
to je svjetina izmislila; ogibati se ljudi
kloniti se od ljudi; novice so se razširile med ljudi
vijesti (ve-) su se razaznale u narodu

ljȗdi ljúdī m, mn., daj. ljúdima, tož. ljȗde ljudje: koliko ljudi toliko ćudi

ljùdstvo s
1. ljudje: briga o -u i mašinama
2. posadka, moštvo: ljudstvo jedne baterije
3. človeštvo
4. človeškost: ljudstvo traži da budemo dobri i pošteni

svȉjet m, mest. na svijètu, mn. svjȅtovi svjetóvā (ijek.), svêt m, mest. na svétu, mn. svȅtovi svetóvā (ek.)
1. svet: stari i novi svijet; čulni i natčulni svijet; životinjski svijet; otići u bijeli svijet; probijati se kroz svijet; rastati se sa -om, od -a umreti; putovati oko -a; tako ti je to na -u; bježati od -a; stanovati na kraj -a; na sve četiri strane -a; ugledati svjetlo -a; promijeniti -om umreti
2. ljudje, svet: pokazati se pred ciljelim -om

bának bánka m (n. Bank)
1. ognjišče: pristavi vode na -u
2. obzidek pri lončeni peči ali ognjišču; na tem obzidku ljudje sedijo ali ležijo: legao pokraj peći na banak
3. ploščad za počitek na stopnicah, na pobočju
4. terasa, nasip iz kamenja
5. nasuta zemlja med redmi v vinogradu: kopamo vinograd na banak
6. prod

borànija ž (t. borani, ar.)
1. stročji fižol: salata od -e
2. ekspr. drobiž, neznatni ljudje: naduvenko ocenio je sve ljude oko sebe kao sitnu -u

cȑvopīsak -ska m
1. oglašanje črva pod skorjo
2. ekspr. reveži, zatirani ljudje: on je uvijek gonio globare i ljudomore, a zaklanjao sirotinju, nejač i crvopisak

dȅreglija ž, derèglija ž (madž. dereglye)
1. brod: dereglija za prijevoz, prevoz ljudi, putnika preko rijeke, preko reke
2. tovorni čoln na reki, ki ga potiskajo ljudje z drogovi, ali ga vleče živina ali drugo plovilo

dróbež m drobiž, drobež, nepomembne reči, nepomembni ljudje: poslije asova i aristokracije slijedi neobični drobež i sitnež

grȉjalīšte s (ijek.), grȅjalīšte s (ek.) ogrevališče, prostor, kjer se ljudje grejejo

kòpitnica ž steza, po kateri so hodili ljudje ali živina, ko so vlekli ladjo po reki navzgor

mr̀zilo s osovraženec, kogar ljudje črtijo: na -u kuća ostaje

nȅljūdi nȅljūdī m mn. neljudje, hudobni ljudje

nèsvōjta ž, nèsvōjbina ž nedomači, tuji ljudje: teško je živjeti u -i

nezàpāmćen -a -o
1. ki prekaša vse, kar ljudje pomnijo: od -ih vremena; -a izdržljivost ruskih revolucionara; -e dimenzije
2. nepojmljiv: nezapamćen bezobrazluk

neznànija ž ekspr.
1. neznanci, neznani, tuji ljudje
2. neznan, daljen kraj: ići u -u

òstarina ž ekspr. starina, starejši, priletni ljudje

čòvjek m, čȍvjek -a, čovjèka m (ijek.), čòvek m, čȍvek -a, čovèka m (ek.) mn. ljȗdi
1. človek: čovjek je gospodar prirode; to je da čovjek poludi
2. mož, moški: ljudi i žene; umro mi čovjek, i ja ostadoh udovica
3. mož, človek: naš čovjek; sovjetski čovjek; radni čovjek
4. vrl mož: umro je čovjek, gdje takav još među nama živi
5. bivši čovjek izgubljenec; božji čovjek od rojstva nenormalen človek; božji ljudi berači; čovjek i po korenjak; čovjek od oka lep človek; čovjek od pera književnik; duša od -a dobričina; ljudi s koca i konopca vsakovrstni ljudje; svjetski čovjek svetovljan; hajdelberški, krapinski čovjek; čovječe, ne ljuti se človek, ne jezi se; čovjek-žaba potapljač, frogman

grábac grápca m: danas je na drvima grabac danes se ljudje tepejo, pulijo za drva

imbrètisati se -išēm se dial. rogati se, norčevati se, smejati se: batalite, ljudi, besposlicu, da se svijet ne imbretiše pustite, ljudje, prazne marnje, da se ljudje ne bodo norčevali, smejali