Franja

ljubézen -zni ž ljubav: ljubezen gori, ugasne; izpovedati, odkriti, priznati komu ljubezen; platonična ljubezen
platonska ljubav; ljubezen do dekleta, do domovine
ljubav prema djevojci, domovini; stara ljubezen ne zarjavi
što omilje, ne omrznu; goreča ljubezen bot.
đulašik, od dva brata krv, Lychnis chalcedonica

ȃmor m (lat. amor) amor, ljubezen

àšik m (t. ašyk, ar.)
1. ljubezen, ljubezenski zanos: ne misli više o -u sa curama
2. ljubimec, ljubček: -a joj uzeše u vojsku
3. neskl. prid. zaljubljen: ašik se učiniti zaljubiti se; ja sam se ašik učinio na Mejrimu

brȁtskā ž, daj. brȁtskōj, mest. u brȁtskōj bratska beseda, ljubezen: da mi -u našu izvršimo, da se, pobro, darujemo darom

drágōst ž
1. ljubkost, draž, dražest, mikavnost: dragost djevojačke duše
2. ljubezen: zagrliti koga od -i
3. nežnost
4. ljubljena oseba, ljubezen: moja lijepa, lepa -i!

êros m (gr. eros) eros, ljubezen: eros je jedno od osnovnih čuvstava u ljudskom životu; pedagoški eros

glȅdānje s
1. gledanje: gledanje natrag, u budućnost
2. ekspr. ljubezen: Vidosavo, moje gledanje!

hátar m (t. hatyr, ar.)
1. ljubezen: u hatar istine iz ljubezni do resnice
2. volja, želja: hatar majci ištetiti neću m aterino željo bom izpolnil; ne govori caru po -u već bogu po zakonu
3. pristranost, muhavost: teži hatar od sile
4. izići iz -a zameriti se komu; u hatar nekome na ljubo komu, po -u pristransko

jarànluk m, jaránstvo s tovarištvo, prijateljstvo, ljubezen

ljúbav ž
1. ljubezen: materinska ljubav; izjaviti, doživjeti ljubav; provoditi potajno ljubav s tuđom ženom; ljubav prema roditeljima, majci, ženi, domovini, nauci
2. ljubeznivost, usluga: učini mi ovu ljubav
3. za ljubav zaradi; za ljubav mira; za ljubav svijeta

ljùbāvnīštvo s ljubavništvo, ljubezen

mȋlje s
1. milina, židana volja: rastapala se od -a; pjevao je od -a
2. ljubkost: gledao je kraljevu kćer, punu -a
3. ljuba oseba, ljubezen: djevojčica je milje sviju
4. ugodje, naslada, lepota
5. ljubezen: za naše milje i ašikovanje nije se znalo

mȉlōst ž, mest. u milòsti
1. milost: živjeti od čije -i; naći -i u koga najti milost pri kom; predati se na milost i nemilost; biti kod koga u -i
2. usmiljenje: držati koga u kući iz -i
3. ljubezen: ime joj je bilo Natalija, a ljudi su je od -i prozvali Nacom
4. milost: po -i božjoj i volji naroda kralj Grčke; zdravo, Marijo, -i puna

mȉlošta ž
1. ljubezen: majka se nad kolijevkom djeteta pretvori sva u -u
2. ljubeznivost, prijaznost: ona ima -u prave djevojke
3. dar iz ljubezni: donio, doneo joj je -u
4. ljubezniv ogovor: ona se zove Marija, ali je iz -e zovu Marica

mȉlovānje s
1. ljubkovanje, božanje
2. ljubezen: ne boj mi se, moje milovanje, izbaviću te iz tamnice

muhàbet m (t. muhabbet, ar.) dial.
1. ljubezen, prijateljstvo
2. prijateljski pogovor, kramljanje

òmīlje s (v zvezi z milje) naklonjenost, ljubezen: djevojčica je milje i omilje sviju; nabrala je bilja od -a

pògodba ž
1. pogodba, dogovor: brže-bolje stupi u -u, da mu ne bi tako lepa prilika propala; po uzajamnoj -i; zaključiti, raskinuti -u skleniti, razdreti dogovor
2. pogoj: ja ću ići pod -om da me neko prati
3. ljubezen, strpnost: u dvore je snaha sreću donijela, a u srcu mira i -e

sèvdāh -áha m (t. sevda, ar.)
1. sevdah, ljubezen, ljubezensko hrepenenje, goreča želja, strast
2. ljubezenska tesnobnost

dragòvati dràgujēm
I.
1. ljubiti, rad imeti: dragovati koga
2. izkazovati ljubezen: koliko sam te dragovala
II. dragovati se
1. naslajati se, uživati: oko mu se dragovalo u zelenilu
2. ljubiti se, rad se imeti: oni su se negda dragovali