Franja

lesén -a -o
1. drven, od drva: -i drog, klin, vijak, križ; -a embalaža, škatla, žlica; -e grablje, vile, stopnice
2. drvenast: -a koleraba, redkvica
3. drven, drvenast, drvendekast, ukočen, neokretan: prste imam čisto -e; v družbi ne bodi tako lesen

lésen -sna -o
1. drveni: -i katran, špirit, kombinat; -a industrija; -a goba
kućna gljiva, drvojetka; -o oglje
drveni ugalj, ćumur; -a volna
drvena strugotina, vuna
2. -a trgovina
trgovina drvetotn

dȑven -a -o, dr̀ven -a -o
1. lesen: -i stočić, klinčić, ekser, most; -a ograda, stolica, žlica, kašika; -a oplata opaž; -a kuća; -e stepenice
2. lesni: -o vlakno; -i katran, ugljen, špiritus; -a vuna; -i plin; -o brašno lesna moka; -a celuloza
3. što stojiš tu kao -i svetac kaj stojiš tu kot lipov bog

dȑvenast -a -o, dr̀venast -a -o
1. lesnat: -a pamučika
2. lesen, neokreten: njezin -i muž
3. trd: drvenast smijeh, smeh

drvèndekast -a -o lesen, okoren: -o ponašanje

dȑvenkast -a -o ekspr. lesen, okoren

ljȅsen -a -o (ijek.) lesén, iz lesa: -a nosila

búkara ž (it. boccale) bokal, lesen ali lončen vrč

čìvija ž (t. čivi)
1. železen, lesen klin: kaput visi o -i, na -i; uzeti sa -e
2. osnik: čivija za utvrđivanje točkova za osovinu
3. ključ: čivija na violini
4. ekspr. skopuh: stara čivija
5. premetenec: užička čivija
6. zabiti kome -u narediti komu kaj neprijetnega, vreči koga na šajbo

člóva ž lesen stebriček na meji dveh travnikov z označeno površino zemljišča

čvr̂klja ž dial.
1. lesen klin na steni
2. krekovt, orehar, lešnikar

drvènjāk -áka m
1. iz lesa narejen predmet: drvenjak štap, most
2. ekspr. lipov bog, lesen človek
3. mn. drvenjaci cokle: čuje se klopot drvenjaka u trku

kàšūn -úna m (it. cassone) dial. lesen zaboj, kason, keson

kr̀stac -àca m
1. bot. dvolistna senčnica
2. bot. volčja jagoda
3. navt. lesen križ na vrhu jambora
4. križni vbod: od zabodaka koji ovoj tehnici pripadaju, najpoznatije vrste su: nakrsno vezenje, krstaci, križići
5. zadnji del tovornega sedla

lȕčnica ž dial. lesen možnar, v katerem drobijo česen

moždànīk -íka m moznik, lesen klin za vezanje lesenih delov, klin za vezavo kosov platišča

pȍtūk m nabijalo, lesen klin, s katerim sodar nabija obroče

rȕčka ž
1. lesen vrč, ročka
2. ročaj, ročica

tèljig m, mn. tèljizi, tèljiga ž
1. vrsta jarma
2. lesen živinski ovratnik, na katerem visi zvonec
3. dial. locen pri vedru, kotlu
4. dial. lok, locen pri zibelki
5. bot. gl. ljutik

vrânj vránja m, mn. vránjevi
1. čep, lesen zamašek: bure se -em zatvara
2. veha, pilka