Franja

lepôta ž ljepota: ženska, klasična, vzvišena lepota; naravne -e; občudovati -o narave
diviti se ljepoti (lep-) prirode

drâž drâži ž, mest. u dráži
1. draž, mik, čar, lepota: djevojka sa svojim dražima; divna svetlost dodavala je njenom licu draž koju mesečina daje letnoj noći
2. dražljaj: živci primaju vanjske -i

kȉnč m (madž. kincs) nizko pog.
1. zaklad: kinč moga srca
2. lepota
3. nakit, okrasje

krâs m kras, lepota: čovjek ponosito gleda kako ga priroda obasiplje -om i ljepotom

krasòta ž krasota, lepota

lijèpōst ž (ijek.), lèpōst ž (ek.) lepost, lepota

ljepòta ž, zval. ljȅpoto (ijek.), lepòta ž, zval. lȅpoto (ek.) lepota: ljepota je za vrijeme a dobrota za uvijek

ljepòtinja ž (ijek.), lepòtinja ž (ek.) dial. lepota

mȋlje s
1. milina, židana volja: rastapala se od -a; pjevao je od -a
2. ljubkost: gledao je kraljevu kćer, punu -a
3. ljuba oseba, ljubezen: djevojčica je milje sviju
4. ugodje, naslada, lepota
5. ljubezen: za naše milje i ašikovanje nije se znalo

milòvidnōst ž, mȉlovīdnōst ž lepota: bila je na glasu sa svoje -i

nàočitōst ž lepota, postavnost: svi hvale lepotu mladinu i naočitost mladoženjinu

ȕbavōst ž lepota

divòta ž čudovita lepota

velèljeplje s (ijek.), velèleplje s (ek.) velika lepota

veleljepòta ž (ijek.), velelepòta ž (ek.) velika lepota

ljepòlik -a -o (ijek.), lepòlik -a -o (ek.) brdek, lep; -ōst ž brdkost, lepota