Franja

lèžati lèžīm
1. ležati: ležati u krevetu, na postelji, na leđima, na zemlji, na samrti; grad slikovito leži; roba leži na skladištu; njiva leži na ugaru njiva je v prahi; ležati nasuprot, tvoja budućnost mi leži na srcu; u tom grmu leži zec za tem grmom tiči zajec
2. ležati, biti bolan za: ležati pjegavi, pegavi tifus
3. počivati: ovdje leži moj pokojni otac
4. biti: ležati u zatvoru; pivo leži u buradma
5. mirovati, biti neaktiven: vojska je ležala pod tvrđavom više tjedana
6. sedeti: kokoš leži na jajima
7. ležati (v zemljepisnem pomenu): grad leži na Dunavu
8. to mi ne leži to mi ne gre, ne prija

ležáti -im
1. ležati: ležati na postelji, v senci; ležati na tleh
ležati na zemlji; ležati na hrbtu
ležati nauznak, na leđima; ležati na smrtni postelji
ležati na samrti; ležati na trebuhu
ležati potrbuške; zvečer gre zgodaj ležat
uveče rano legne; mesto leži slikovito
grad leži slikovito; ves dan leži v sobi
2. ležati, odgovarati, lmati pozitivan odnos prema čemu: jeziki mu ležijo
lako uči jezike; to delo mi leži
ovaj posao volim; to mi leži na srcu
stalo mi je do toga
3. ležati, počivati: tu leži moj sin
4. ležati, biti neaktivan: vojska leži pod trdnjavo
5. tvoja prihodnost mi leži na srcu
tvoja me budućnost zabrinjuje; v tem grmu leži zajec
ovdje je problem

leškáriti lèškārīm
1. ekspr. ležati: leškariti na krevetu poslije, posle ručka
2. poležavati: ona do bela dana leškari

lȅškati -ām ekspr. ležati: leškati u hladu kod ovaca

léžkati -am leškati, ležati (u dječjem govoru)

odležávati -lèžāvām
1. odležavati, ležati
2. ekspr. sedeti: odležavati mnogo godina na robiji

polèći pòležēm, oni pòlegū, polègoh, pȍleže, pòlegao polègla, pòlegnūt
1. leči, poleči: vojnici su polegli vrlo rano
2. poleči: žito je poleglo u oluji
3. položiti: pušku je polegao pored sebe
4. leči: Ciga poleže u kukuruze medu brazde
5. ležati: na stolu polegla golema čelična sablja; paša je vidje onako ispruženu i poleglu po ćepenku
6. skloniti se: svi su se sagnuli, polegli nad papir i pišu
7. leči, stegniti se po konju: prva baterija juri drumom u najvećem trku, a za njom polegli po konjima neprijateljski konjanici

sačeljávati -čèljāvām (se) s čelom (se) postavljati drugo proti drugemu, biti, ležati, stati si nasproti: naše se dvije kuće sačeljavaju, gl. tudi sučeljavati (se)

ščeljávati ščèljāvām
I.
1. posajati, postavljati nasproti
2. konfrontirati
II. ščeljavati se
1. biti, ležati, sedeti nasproti: naše se dvije kuće ščeljavaju
2. konfrontirati se

vŕpoljiti se -īm se biti nemiren, nemirno stati, sedeti, ležati, hoditi: sjedi mirno na stolici, što se vrpoljiš; nalikovao je ptičici što se vrpolji na grani; straže oko domova stadoše se vrpoljiti i pokazivati želju za bjekstvom

grobòvati gròbujēm ležati v grobu

valíti -ím, vali -ite, valil -a leći, ležati na jajima: koklja vali

zaležáti -im, zaležal -ala
I.
1. spavajući propustiti, zakasniti: zaležati vlak, šolo
2. zaležati si nogo učiniti da zbog ležanja noga utrne
II. zaležati se predugo ležati, predugo spavati: včeraj se je zaležal

lôg lȍga m, mest. na lògu
1. ležišče, brlog: log divljači; zec na logu; srna se ne miče s loga
2. ležišče, postelja: putnik je ležao na svom logu; ležati logom ležati nepremično kot bolnik

na predl.
I. s tož.
1. na: sjesti na konja; nagaziti na minu; popeti se na krov; pasti na dno; izaći na sunce; doći na vidjelo priti na svetlo; staviti komu lisice na ruke; stići na Cetinje; staviti, metnuti nešto na led; došao je red na tebe; na svako treće gazdinstvo dolazi po jedan stručnjak; zemlju ćemo podijeliti na manje parcele; koliko zarađuješ na mjesec; sat ide točno na minutu, tačno na minut; od petka na subotu; napredovanje od poručnika na kapetana; sprema se na kišu; raditi na mahove, na prekide; naviknuti se na rad; pristati na uvjete, na uslove; naići na opoziciju
2. v: biti komu na korist, na teret
3. proti, nad: ići na neprijatelja
4. s, z: na silu = na zor s silo
5. zoper, proti: žaliti se na što, na koga
6. stalne zveze: on je na oca vrgel se je po očetu; miriše na ružu diši po vrtnici; na nedjelju dana prije Nove godine teden dni pred novim letom: doći na jesen priti proti jeseni, na jesen; umrijeti na prečac na naglem umreti; prodaja na malo; na dva sata vožnje od našega grada dve uri vožnje
II. z mest.
1. na: knjiga je na stolu; bubuljica na tijelu, na telu; ležati na samrti ležati na smrtni postelji; pisati na stroju, na mašini
2. s, z: zemlju, slavu je na maču stekao z mečem pridobil
3. po: ići na štakama; koliko vas ima na broju
4. pri, ob: stajati na vratima; bitka na Marici; Biograd na moru; Frankfurt na Majni, na Odri; Skadar na Bojani
5. stalne zveze: prvak na sablji prvi v sabljanju; junak na jeziku dolgojezičnež; na muci se poznaju junaci v trpljenju se razodene, kdo je junak

sàmrt ž smrt, smrtna ura: blažena, srećna, sretna samrt; ležati na -i ležati na smrtni postelji; rane od -i smrtne rane

svábiti svâbīm zvabiti: svabiti kokoši; svabiti ševe ekspr. ležati v zadnjih vzdihih

usùmit prisl. navzkriž, izmenoma: usumit slagati zlagati reči tako, da je ta obrnjena v tej, druga v nasprotni smeri; usumit ležati ležati z glavo pri nogah drugega; usumit se braća poljubiše izmenoma sta se brata poljubila