Franja

konjeník m konjanik

àtlija m (t. atli) konjenik

kavalèrist(a) m kavalerist, konjenik

kònjanīk m konjenik

kȍnjīk m zastar. konjenik

suvàrija m (t. suvari, perz.)
1. konjenik
2. konjenik vojak, orožnik

àlāj-čȁūš m (t. čavuš)
1. podčastnik v nekdanji turški armadi
2. pomočnik alkarskega poveljnika, konjenik na koncu alkarskega sprevoda

bèšlija m (t. bešli) zgod. v turški armadi konjenik najemnik

brzòkonjīk m zastar. lahki konjenik

hȕsār m, hùsār -ára m (madž. huszar) huzar, konjenik ogrske in hrvaške vojske; Bachovi -i

kȁtana m, kàtana m (madž. katona) zastar. vojak konjenik

spàhija m (t. spahi, perz.) zgod.
1. turški konjenik fevdalec
2. zemljiški gospod, veleposestnik, spahija

stratìōt -óta m (gr. stratiotes) stratiot, nekdaj lahki grški konjenik

surùdžija m (t. sürüdžü)
1. gonjač živine
2. konjenik kurir s pošto ali spremljevalec kurirja s pošto: pismo u Grockoj dadu u mezulanu, te ga odande surudžija donese u Beograd; do tog vremena Srbijom su raznosili poštu tatari na konjima, praćeni brkatim -ama